Kje je naš prostor na RTV?

Prispevek o zagrebški paradi, ki se je je udeležilo okoli dva štiri tisoč ljudi (!), ni bil edini, v katerem so se včeraj pojavile spolne manjšine. Gledalke in gledalci TV-Dnevnika na 1. programu so na nas naleteli tudi v prispevku o slovesnosti ob 66. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen.

Med govorniki je bil evropski poslanec Jelko Kacin, ki je povedal, da nacizem še zmeraj obstaja, čeprav se danes pri nas bolj kot v odnosu do Judov izraža v odnosu do drugih manjšin, npr. spolnih. Kar se mene tiče, je s tem zbudil upanje, da počasi vendarle prihajajo časi, ko se bo na spolne manjšine začelo gledati širše, ko razmišljanje ne bo omejeno na spolne odnose, parado ponosa in posvojitve otrok.

Posnetek prispevka v TV-Dnevniku si lahko ogledate tukaj, seveda pa so Kacinove besede povzemali tudi spletni mediji, med njimi javni portal MMC.

Foto: Karmen in Aleš Nanut.

Vključitev Kacinove izjave je kot presežek izpadel seveda samo zato, ker se v zvezi s spolnimi manjšinami pripravi le prispevek o paradi, nikoli pa se ne pripravi, denimo, Polnočnega kluba, v katerem bi organizatorje vprašali, kako pripravljajo parado, kakšni so njena zgodovina, namen in druge stvari, ki jih v enominutnih prispevkih v Dnevniku ni mogoče povedati.

Še bolje bi bilo, če bi spolne manjšine imele v javnih medijih svoj stalni medijski prostor. To bi se mi zdelo tudi edino normalno. Že 15-minutna tedenska radijska in/ali televizijska oddaja v popoldanskem terminu, bi bila dobrodošla. S tem bi se pridružili narodnim manjšinam, tujcem, gluhim, vernikom, pa še kakšni skupini, za katere se je prav tako našel prostor na enem od kar treh javnih televizijskih in treh javnih radijskih programov.

Vsebine, namenjene manjšinam, kot sta npr. Hidak/Mostovi in Naše poti/Amare Droma, so še posebej pomembne zato, ker ne informirajo le manjšine, ampak celotno javnost. Žal pa se mi zdi, da nisem realen, ko od RTV Slovenija kot javne medijske hiše pričakujem bistveno več kot od drugih medijev. Javna radio in televizija namreč nista enaka drugim medijem le po obsegu poročanja o spolnih manjšinah, ampak tudi pri načinu poročanja. Izrazi, kot sta istospolni in homoseksualci še niso izginili, stalnica pa ostajajo tudi prispevki in debate tipa pro et contra.

Domen

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Kje je naš prostor na RTV?”

  1. Andrej  pravi:

    Dobra ideja, Domen, ampak mislim da bi morali znotraj LGBTIQ skupnosti tudi kaj aktivno narediti na tem področju. Madžarska in romska skupnost jemljeta to zelo resno, in se tudi sami aktivno angažirajo. Želim torej reči da bi se bilo za pomembnejši premik potrebno tudi organizirati. Medtem pa bi predlagal da se na kakšno TV tudi kakšno pohvalo pošlje za serije npr. Modern Family, Glee ipd., kjer smo prisotni (v pozitivni ali nevtralni luči) tudi geji in lezbijke; in/ali pa zahtevati nove oddaje, filme in serije.
    Danes je čas, npr. da se uredi da se v tednu gejevskega in lezbičnega filmskega festivala tudi na slovenski televiziji predvaja kakšen film s to tematiko, ali pa v času mednarodnega dneva proti homofobiji, paradi ponosa, in pa tudi med letom.

  2. ikari ikari  pravi:

    kacin zagovarja LGBT pravice? in to ni nikomur sumljivo da partijski uradnik vpije o pravicah? jst bi se ga ognu kokr da je janša….folk kje so glave? vodja oddelka za “deviante” pr SDVju zagovarja gejevske pravice. Sej jih lahko, vse starejše geje pozna “intimno” iz policijskih kartotek… filantrop? not

  3. glavca glavca  pravi:

    Prosim, da pri komentiranju upoštevate, da to ni prispevek o Jelku Kacinu. Iztok K

  4. Domen  pravi:

    Saj bi kot primer navedel tudi neprimitivne izjave Janše ali pa Cukjatija, Jerajeve, Novakove in drugih, pa jih žal ne najdem. Ni moja krivda, če je vladajoča garnitura enopartijskega sistema vendarle opravila delno tranzicijo v dojemanju spolnih manjšin, tako imenovane demokratične stranke pa ne. Sicer jih tudi “levici” ni veliko, ki bi se na spolne manjšine spomnili ob še kakšni drugi priložnosti, razen ob obravnavi Družinskega zakonika. Le-ta je kot nekakšen omejen poligon, na katerem se prepira o “istospolnih”, sicer pa smo povsem prezrti. Kot da bi bila naša eksistenca omejena na par političnih sporov in to je to.

  5. LEBAN  pravi:

    Nič nimam proti spolnim navadam in razvadam , toda to paradiranje po mestih se mi zdi vseeno neokusno in predvsem nepotrebno , kajti ne vidim razloga, da bi svojo intimo nataknil na kolec in z njo mahal sodržavljanu pred nosom. Nobeden pa me ne bo prepričal , da je istospolna usmerjenost naravna , prej bi rekel , da je narava naredila napako! Toda to še ne pomeni , da se moramo teh ljudi izogibati ali jih celo obsojati ! Živijo naj svoje življenje in mi svoje. Zakaj bi stvari komplicirali , če so tako ENOSTAVNE !

  6. Domen  pravi:

    @LEBAN: Res se mi ne da spet utemeljevati, zakaj zagovarjam parado. Najbolje, da si prebereš, kaj sem napisal tukaj, pod podnaslovom “Zakaj praznovati”: http://glavca.blog.siol.net/2011/06/02/vabljenivabljene-na-praznovanje/.

    Glede tega naj dodam samo še to, da imajo poleg nacij svoje dneve tudi druge skupine ljudi, ki se definirajo na podlagi različnih osebnih okoliščin. Npr. na podlagi spola (ženske – 8. marec), starosti (mladi – dan mladosti), socialnega razreda (delavci – 1. maj), vere (katoliki – božič) in tako dalje in tako naprej. Nekatere skupine svoje dneve praznujejo z nageljni, drugi s kresovanjem, tretji z zvonjenjem in procesijami itd. itn. Človek se vpraša, zakaj naj svojega dne ne bi imele tudi spolne manjšine in ga proslavile s parado.

    Kar pa se tiče narave: narava ne obstaja in nikoli ni obstajala. Narava je samo beseda, s katero je človek v kozmusu nekaj razmejil od nečesa drugega, in sicer po svoji presoji, na podlagi svojega doživljanja sveta, ki pa je seveda subjektivno, pogojeno s čutili, ki jih ima itd. Ločnico med naravo in nenaravo bi lahko potegnil kjerkoli drugje.
    Pri naravnem in nenaravnem gre torej samo za besede. Oton Župančič je o besedi dejal tole: “Beseda, bajna moč, ki stari kaos si ločila v dan in noč.” Če razmerje med naravnim in nenaravnim ponazorim z dnevom in nočjo: človek je s tema dvema besedama razmejil nekaj, kar se samo njemu, na podlagi njegovih čutil, kaže kot različno. Dan in noč kot taka ne obstajata oziroma nista ločena, saj ju povezujeta zora in polmrak. Težko je določiti, kje se začne eno in kje se začne drugo. Oboje je v bistvu eno in v tem smislu ne obstajata, ampak sta le besedi, s katerima so si ljudje olajšali komunikacijo. Seveda pa so besede, ki so jih iznašli v ta namen, sčasoma začeli izrabljati še za druge namene. Ko so na primer nekaj hoteli označiti za nezaželeno, pri tem niso hoteli izpasti kot fašisti, so enostavno rekli, da to je pa pač “nenaravno”.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !