Ženske znajo. Tudi to.

Gol z glavo, gol z levico, drzni protinapadi, tri vratnice, rdeč karton v zadnji minuti in enajstmetrovke. Še danes sem v čistem navdušenju. In sicer nad včerajšnjim finalom ženskega nogometa med reprezentancama Japonske in ZDA!

Stadion v Franfkurtu je bil razprodan, čeprav je domača ekipa nepričakovano izpadla že v četrtfinalu proti novim svetovnim prvakinjam, Japonkam. 48-tisoč glava množica se ni dolgočasila niti, čeprav se je igra zaradi podaljška zavlekla na več kot 120 minut.

Vrhunce obračuna povzema tale video:

YouTube slika preogleda

V poklon ženskemu nogometu je treba omeniti tudi to, da v primerjavi z moškim vsebuje precej manj strmoglavljenj, dolgotrajnega pobiranja in igranja v tistem drugem pomenu besede. To so v komentarjih soglasno ugotovili tudi uporabniki spletnih strani.

Nekateri se sicer tudi včerajšnjemu finalu niso pustili prepričati, da ženski nogomet ni prav nič manj zanimiv. Zanje sta bili menda zanimivi le ameriška vratarka Hope Solo in strelka prvega zadetka Alex Morgan. Zanimivo, da so prav njima priznavali največjo tehnično dovršenost. Saj veste, moški ima lahko šefico, a le, če ima dobro rit in velike joške. No, saj so tudi nogometaši čedalje bolj seksualizirani, toda pri ženskah je zunanja lepota očitno še bolj pomembna pri legitimaciji tega, da npr. ženska pač zna igrati nogomet.

Hopova in Morganova sicer sodita med najboljše, toda najboljša strelka in igralka prvenstva v Nemčiji je bila Japonka Homare Sava. Prav ona je v 117. minuti izenačila na 2:2 in drugič na tekmi izničila prednost Američank.

Tik pred zadetkom Save se je ameriška vratarka Solo rahlo poškodovala. Kljub temu ni mogoče zanikati, da je bila junakinja tekme japonska vratarka Ajumi Kaihori. Pri izvajanju enajstmetrovk jo je šele v četrti seriji kot prva premagala visoka Abby Wombach, ki je v podaljšku z glavo zadela za 2:1. Njen gol je bil prepozen, kajti že z naslednjim strelom je Saki Kumagai svoji ekipi prinesla prvi naslov svetovnih prvakinj.

Zanimivo, da so Japonke skupinski tekmovanja končale na drugem mestu, za Anglijo. V četrtfinalu so šokirale domače navijač(ic)e, v polfinalu pa so izločile Švedinje, ki so bile nato v tekmi za tretje mesto boljše od Francozinj.

Nemke niso bile le domačinke, ampak tudi branilke naslova, ki so ga osvojile pred štirimi leti na Kitajskem. Tedaj so v finalu premagale Brazilke. Tudi za slednje se je letošnje prvenstvo končalo v četrfinalu, v katerem so jih izločile Američanke. Naslednje prvenstvo bo leta 2015 v Kanadi. Leta 2013 bodo celinska prvenstva; evropsko bo na Švedskem.

Tokratno svetovno prvenstvo je bilo šesto; prirejajo ga od leta 1991. Do zdaj so svetovne prvakinje po dvakrat postale Nemke in Američanke, enkrat pa Norvežanke. Slovenke še nikoli niso tekmovale na tem tekmovanju.

HOMOFOBNA SELEKTORICA
Na prvenstvu v Nemčiji je za škandal poskrbela Severna Koreja, saj so v urinu petih nogometašic odkrili prepovedana poživila. Pred prvenstvom pa se je največ govorilo o Nigeriji. Selektorica Eucharia Uche je namreč pred dvema letoma, preden je prevzela vodenje reprezentance, dejala, da jo v njej motijo lezbijke, ker je homoseksualnost moralno nesprejemljiva. Na začetku prvenstva je dejala, da lezbijk ni več v ekipi ter da nogometašice po novem veliko molijo in berejo biblijo.

Po številnih kritikah se je izgovarjala, da so jo napačno razumeli. Svetovna nogometna zveza (FIFA) je ni neposredno obsodila, ampak so le poudarili, da FIFA nasprotuje vsakršni homofobiji, Uchejevo pa so opozorili, naj se izogiba takim izjavam.

To je še en medel odziv FIFE, ki je lani organizacijo svetovnega prvenstva leta 2022 dodelila Katarju. Blatter je takrat na vprašanje novinarja, kaj meni o tem, da nekateri navijači ne bodo potovali v arabsko državo, kjer se homoseksualnost kaznuje z večletno zaporno kazen, dejal, da predlaga abstinenco. Za izjavo se je pozneje opravičil.

Afriškim nogometašicam ni lahko. Lezbijke v Afriki so pogosto žrtve skupinskih posilstev, s katerimi naj bi jih spreobrnili. Znan je primer južnoafriške nogometašice Eudy Simelane, ki jo je leta 2008 umorilo krdelo moških.
Vir: The New York Times

Več osnovnih podatkov in zanimive statistike o prvenstvu lahko najdete na Wikipedii.

KOLIKO KOŠARKARJEM JE ŽE TO USPELO?
To sem se vprašal, ko je prejšnji mesec na Poljskem potekalo evropsko prvenstvo za ženske v košarki. Španska košarkarica Laila Palau je namreč na tekmi proti domačinkam kar dvakrat zadela s sredine igrišča ob izteku četrtine.

YouTube slika preogleda

Evropske prvakinje so postale Rusinje, ki so v finalu premagale Turkinje. V malem finalu so Francozinje premagale Čehinje. Slovenk ni bilo na tekmovanju.

OKTOBRA S PRVAKINJAMI
Kar nekaj lezbijk je tudi v rokometu. Za Larvik, ki je v pretekli sezoni osvojil Ligo prvakinj, igrata tudi bivši partnerki Gro Hammerseng in Katja Nyberg.

Žreb za prihodnjo sezono je določil, da bodo slovenske prvakinje s Krima v skupinskem delu igrale prav z Larvikom. Poleg tega sta v skupini še Podravka in ekipa iz kvalifikacij; najverjetneje bo to Viborg. Tudi ta klub ima v svojih vrstah lezbijko, in sicer Rikke Skov, ki je s svojo partnerko Lotte Kiaerskov tudi mamica mali deklici.

 

Domen

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “Ženske znajo. Tudi to.”

  1. Don Marko M  pravi:

    ni kaj, moram priznati, da je ženski nogomet izpred 10ih let odločno napredoval, vsaj ta na reprezentančnem nivoju….
    tokrat sem si namenoma vzel čas in ogledal 5 tekem, vključno s finalno in ostal prijetno presenečen, tudi v statistikah, ki so impresivne….že to, da je bilo povprečje gledalcev na tekmi čez 30k pove dosti….
    dekleta, žene, matere, pa so igrale na zmago zelo zagriženo, čeprav sem pogrešal kakšen “pod pasom” vložek iz vsakodnevne splošne ženske prakse….pa ni bilo….čisti fair play….
    igra pa je potekala zelo tekoče, celo sodobno bi rekel, na dotik, največ dva z žogo…predvsem pa, kot si omenil, ni bilo nepotrebnih valjanj po travi za solo fotosešne minute slave…
    v finalu, katerega so sicer po mojem zasluženo dobile Japonke, pa me je zmotil edino ena napačna sodniška presoja, ko so piskale offsajd Japonkam, ki ni bil, bi pa Japonla od sredine potem šla sama proti ameriškemu golu in pri 1:1 bi bilo res zanimivo to videti….
    zelo všeč pa mi je bila tudi publika na stadionu s svojo navijaško kreativnostjo, kar lahko postane stalnica tudi v moškem nogometu….
    kakorkoli že, bilo je zanimivo gledati te presežke ženskega nogometa….sicer je malo možnosti, da bi kdaj fizično ujele moški nogomet, kar predvsem velja za hitrost akcij in strelov, ampak če bi kdo hotel to gledati primerjalno, bi seveda zamudil drugačnost čarov igre enih in drugih….
    zelo verjetno pa bi obe ženski finalistki povzročili naši moški nogometni reprezentanci najmanj za izvoz problemov, če jih že ne bi predriblali do konca….
    edina “pritožba” katero imam je, da pogrešam le, da si po končani tekmi nogometašice ne zamenjajo dresov…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !