Pesem: Čisto hladno

Čarobna noč me je zvabila k bregu.
Nebo brezhibno je umito, ker
je neurje z njega vse odplavilo –
z izjemo Meseca in zvezd.
Zdaj je veliko, čisto, hladno.

Rastoči Mesec gleda sebe v morju,
očitno zadovoljen s tem, kar vidi.
Njegovo je sijanje prepavilo
ozvezdja, da se jih komaj čuti.
Sveti zmagovalno, čisto, hladno.

Spokojno morje nežno oblizuje skale
in riše majhne snežne pene v prodec.
Nesnago je neurje vkraj izplavilo,
vodovje zopet je kristalno in
se leskeče čisto, hladno.

Nazaj grede sem ga, polgolega,
od blizu videl stati v vratih.
Od kod ga je naplavilo?
Bolj od beločnic se mu je bléščal
pirs v obrvi – čisto, hladno.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “Pesem: Čisto hladno”

  1. glavca glavca  pravi:

    Nadaljevanje erotične zgodbe Mezeg o Biksnovem srečanju z mladim poljskim backpackerjem Andrzejem bo zaradi hudobije računalniškega škrata objavljeno prihodnjo soboto – 3. septembra zvečer.

    Naj spomnim: Biksnu je zmanjkalo šalse. Bil je že večer. Na poti iz trgovine je srečal mladega popotnika Andrzeja … Medtem, ko se mi je izpovedoval, sem si ga ogledoval. Star? Kdo bi vedel, sreda dvajsetih. V potavo je bil vitek in pretegnjen, a za takšnega astenika kar širok v ramenih. Kožo lakti je imel čisto gladko in piščali skoraj gladke. Okoli gobčka je imal kratke,ne košati dlačice, ki so mu pristajale. Razširile so mu koničasto brado in mehčale dolgo linijo nosa. Ščetine so bile kostanjeve, kakor nekam postrani dvignjeni lasje na glavi …

    Biksen mu je ponudil prenočišče. ;)

    Iztok K

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !