Potepanje po Bosni in Hercegovini

Z dvema prijateljema in prijateljico smo se sredi avgusta odpravili v Bosno in Hercegovino, državo z burno zgodovino, etnično mešanim prebivalstvom in prav tako pestro pokrajino.

[Mostar in Sarajevo]

Naša prva postaja je bila kmalu za hrvaško-bosansko mejo: Banja Luka. Sprehodili smo se po lepo urejenem mestnem jedru, si ogledali pravoslavno cerkev, tržnico in po predlogu turističnega informacijskega centra še trdnjavo Kastel.

Pot nas je potem vodila naprej proti majhnemu mestu z zanimivim imenom Jajce, kjer smo se zelo poceni najedli okusnih čevapčičev v lepinji. Da smo bili z obedom očitno zadovoljni zgovorno dokazujejo sanje vegetarijanskega člana ekipe. Naslednjo noč je sanjal o čevapčičih! Mesto je sicer znano, ker je v njem 29.11.1943 potekalo drugo zasedanje AVNOJ-a (Antifašistični svet narodne osvoboditve). Ogledali smo si muzej posvečen temu dogodku.

Pozno popoldne smo se odpravili proti naši glavni destinaciji – Sarajevu. Prispeli smo v večernih urah in se nastanili v hotelu. Biti hotelski gost v tistih krajih je po mojih izkušnjah precej drugače, kot kje na zahodu. Počutiš se res dobrodošlega, kot bi bil na obisku pri njih doma in če dovoliš se ti res odprejo in posvetijo. Mesto nam je bilo takoj všeč. Kljub razmeroma pozni uri je bilo zelo živahno. Mogoče je bilo tako tudi zaradi ramadana, ko muslimani od sončnega vzhoda do zahoda postijo, zato lokali zaživijo šele zvečer.

Naslednji dan smo si ogledali mestne znamenitosti, med drugim Baščaršijo, mestno središče s številnimi trgovinicami in lokali, ki je ena glavnih turističnih atrakcij, izvir reke Bosne in poskusili baklavo. Obisk Sarajeva pa ni bil zgolj turistične narave. Na jug smo se odpravili na pobudo kolega, ki je slišal za projekt obnove Viječnice, Narodne in univerzitetne knjižnice BIH, ki je bila v zadnji vojni uničena. Organiziral je zbiranje knjig in denarja, katerega rezultat je bila predaja preko 40 knjig (večinoma univerzitetnih učbenikov) za omenjeno knjižnico.

Tretji dan smo se odpeljali proti Mostarju, mestu s sredozemskim podnebjem. Tu smo bili najresneje soočeni s premišljevanjem o vojni, saj je v mestu še vedno precej porušenih in zapuščenih hiš, česar v prestolnici nismo videli. Vojna ni prizanesla niti znamenitemu staremu mostu, ki pa je bil po vojni ponovno zgrajen in je glavna turistična atrakcija. Ogledali smo si še džamijo in muslimansko hišo. Naslednje dopoldan smo si ogledali še izvir reke Bune, nato pa smo se odpravili domov.

Deželo sem prej slabo poznal. Presenetila me je pestrost pokrajine, ki jo zaznamujejo gore in reke. Pretresle so me nezaceljene rane vojne, zbodle pa socialne razlike, ki so bolj očitne kot pri nas. Ljudje so gostoljubni, prijazni, iznajdljivi in podjetni. Brez slednjega bi težko preživeli. Podjetnost se kaže na vsakem koraku, npr. v številnih zasebnih trgovinicah, čevapdžinicah in tudi bencinskih servisih, ki so neverjetno na gosto posejani in zelo številnih ponudnikov.

Že med vračanjem domov smo se soglasno odločili, da se še vrnemo. Jo boš obiskal tudi ti?

Gallus

  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Potepanje po Bosni in Hercegovini”

  1. Matex  pravi:

    Jaz sem bil pred dvema letoma z družino. Ogledali smo si skoraj vse kar si opisal.

    Bosna je res lepa. :]

  2. Žan  pravi:

    Meni je bila tudi všeč. Sploh pa hrana :)

  3. Gallus  pravi:

    Me veseli, da je bila tudi vama všeč :)

  4. Iztok  pravi:

    Zanimiva reportaža! :P Ali ste se v kateri izmed rek tudi kopali? Ste odkrivali tudi LGBT Bosno? Prima – kolegova ideja, da s knjigami sodeluje pri prenovi Viječnice.

  5. Anonimnež  pravi:

    Hvala! :) Kopali se nismo, smo pa stopili v Buno. LGBT življenja nismo raziskovali. Ni bilo časa, verjetno je pa precej slabo razvito.

  6. Gallus  pravi:

    “Anonimnež” sem bil Gallus ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !