Mezeg; konec erotične zgodbe

»To bomo še videli,« sem si rekel s mislih. Pred njim sem se delal, da sem pripombo preslišal. Pletel sem se z njegovim jezikom. Imel je resnično dolg, čutno gibek, nadarjen jezik. To se tako redko sreča… Ne, da bi njegovo zamisel apriori zavračal, a ta samozaverovanost se mi je zdela malo za malo. Malo mi je bila tudi všeč. Ampak čutil sem nenavadno željo, da bi se jaz zavrtal v njega, med njegova gladka stegna, med ritnici, ki sta gotovo tudi takšni, čeprav ju še nisem videl. Pa je bil že zrel čas, da si potešim radovednost in se prepričam, kaj fant skriva za zadnjim kosom oblačila.

Prijel sem ga za ledja in stisnil k sebi. Hudičevo jasno sem čutil njegovo ost, ki se je morala prileči med naju. Ko je iskala prostor, kam naj se da, je ostala premočrtno postavljena v os fantovega telesa; na svoji goli koži sem bral, da še in pogledala izza spodnjic. Na koži mojega trebuha je bil otip še bombažast in ne kožast. Zasukal sem ga k postelji, ga vodil tisti korak do njenega roba in mu dal vedeti, na leže vznak. Spustil se je na roke, komolce, na hrbet. Pred menoj je ležal deževnikasto dolgi in tanki Andzrej in me vročično in nekam strupeno gledal. Fanti ima v sebi močno voljo, jasno sem videl, da bo naredil točno tisto, za kar se bo sam odločil.

Pogledal sem gate. Njegov nakurjeni ud je izvihal blago in ga potegnil proti popku čez trakasto elastiko gat. Vzorec širokih vodoravnih prog je bil slastno deformiran. Izboklina. Izdolžina. Moji bosta!

»Spravi se bolj gor,« sem mu rekel, ker nisem imel prostora, da bi mu zajahal bedra in čeznje dobro pokleknil. Pred velikimi skrivnostmi sem rad na kolenih… Po komolcih se je spravil do blazin in se zleknil po diagonali postelje. Kakor je bil dolg, je zasedel celo.

Nisem sem mogel upreti skušnjavi, da bi ga najprej nežno ogrizel skozi blago. Ni imel potrpljenja, ob bokih je segel do gat in moral sem se umakniti, da jih je spravil čez pokrčena kolena in zalučal nekam v prazno. Noge je spet položil na ležišče, sklenil roke pod vratom in izkurčeno čakal, da se ga lotim. Z nosom sem zdrsnil od spodaj proti glaviču. Vonj po koži. Čist. Prijeten. Toliko sem se odmaknil, da sem ga lahko gledal. Lebdel je nad trebuhom in komaj opazno ritmično podrhtaval. T-ka-tk, t-ka-tk, t-ka-tk… Prijel sam ga v roko. Madoniš… Vroče, utripajoče, togo nabreklo, živo meso. Ni bil nek dolg ud, ampak bil je – kurac z značajem. Spominjal je na pohojeno žuželko. Ali na kakšno rastlinsko stenico. V trebušno-hrbtni smeri je bil opazno sploščen. Glavič je bil širok, baretkast, z izbočenim mavrahastim smrčkom. Nenavaden. To bo torej goban mojega večera…

Z nosom se zdrknil še v obratni smeri. Vsaj predolg ni… Z nosom sem se zaril v ščetino pri dnu. Ni bila pobrita, morala je pa biti prikrajšana. Dovolj svetlobe je padalo iz dnevnega sobe, da sem prepoznal barvni odtenek mehkih svilnatih dlak. Bile so rjave, svetlo rjave. Dišale so. Šel sem po kožni gubi nižje, med moda in stegno. Dišal je še lepše. Po kuhani kaši. Ne, po kuhani pšenici. Pšenica – krušno žito. Vsakdanji kruh… Kako bi teknil, če bi bil vsak dan dobil v jed takšno mesnino? Navadil bi se je, človek se vsega dobrega do naveličanosti navadi. Tega mesa se ne bom imel časa navaditi!

Spravil sem se torej z usti nanj. To je čaka. Kar vzvalovil je v telo, ko sem polzel po njegovi izpostavi. Bil sem na vseh štirih med njegovimi nogami. Široko sploščeno salamo z veliko pozornostjo stiskal med ustnice, nebo in na široko razleknjen jezik. Želel bi ga spraviti globlje, v celoti v goltanec. Ni šlo. Nisem tiščal na silo, posvetil sem se mogočemu. Fafal sem zbrano in zrakotesno. Dobro sem mu stregel. Napenjal, zvijal in strigel je z nogami. Lomil je izdihe. V nekem trenutku me je popadel za glavo in jo odtrgal od uda.
»Nehaj. Preveč je.«

Najmanjšega namena nisem imel nehati. Šel sem z jezikom nižje, na moda. Spodobna, okroglasta moda. In šel sem niže, proti gubi, ki vodi med ritnici. Iztegoval jezik. Se namerno slinil. Hotel sem mu dvigniti noge kvišku in mu jih podreti na prsi. Ni pustil. Eno je na silo iztegnil. Drugo je pusti pokrčeno. Očitno mu je le godilo, ko sem z jezikom segal proti luknjici. Premestil sem se in pokrčeno nogo zvrnil čez drugo. Svilnatih dlačic je bilo nekaj malega samo do luknjice, više proti bokom nobene več. In ritnice je imel gladke kot dekliška lica. Oblivalo me je od sladostrastja, ko sem pod jezikom čutil, kako se spreminja kakovost kože, ko drsim čez njegovo skrivno odprtino. Najprej koža, potem malo čisto gladke drče, obroček in v obratnem vrstnem redu naprej prti navadni koži. Ampak lizal sem samo po celem, pod dolgem, nisem hotel biti napadalen in prehitevati trenutka. Bil je sproščen in je glasno godel, ko sem polzel čez najbolj občutljivi predel.

Seveda sem tisti del sebe videl tem vmes, na spoju dolgih nog. Moram ga prepričati… Spustil sem nogo in se po štirih obrnil. Imel sem namen, da mu ga pospravim v grlo. Okobal čez njegov ozki trup in boke sem se lotil naloge. Če kako, potem mi bo v tem položaju uspelo. Ko sem se jaz po pitonasto davil, je hotel še on mojega tiča v usta. V telo je bil predolg zame, v usta ga je dobil samo, če mi ga je spodvil nazaj. Pri stopnji erekcije me je to bolelo.
»Pusti,« sem mu rekel, »pusti in uživaj«.
In sem našel položaj, ko je zdrknil vame v celoti. Dlačice na mojih ustnicah…. pa čeprav samo za hip. Pokrčil je noge, očitno se je tudi on boril z neugodjem. V tem položaju mu je malenkostno popustila erekcija in moje delo bile enostavnejše. Trikrat navadni dol in gor in četrtič v globino… in to sem ponavljal ter začel sem izpolnjevati drugi del načrta. Hotel sem vlomiti v njegovo rito. Slonel sem na komolcih in imel s prsti prost dostop do tja. Z jagodami, podmazanimi od zatekajoče sline, sem tr-r-r-rm, tr-r-r-rm drsel gor in dol. In gor in dol. In pustil mi je to vse do trenutka, ko sem s kazalcem hotel zamenjati smer in jo obrniti v globino.

Kar naenkrat je bil nad mano in kar naenkrat sem bil na hrbtu.
»Sem ti povedal, kdo bo koga fukal!«
Sedel mi je na bokih in me z rokami držal za zapestja. Kar krepko. Simbolično me je razpel. Zdaj bi me rad še pribil… Lahko bi se mu fizično upiral, ni vrag, da se ga ne bi otresel, toda pogled je odločil. Gledal me je s takšno gorečnostjo, hipnotičnostjo in odločnostjo, da bi bilo zoper trenutek in naravni red, če bi ga zavrnil.
»Kje imaš kondome? Menda imaš kondome!«

Ne da bi spremenil izraz na obrazu, sem mu z glavo pomignil k nočni omarici. Stegnil se je, odprl predal in že je imel prvega med zobmi. Odtrgal je robni del embalaže, ga izpljunil vstran, v drugo smer odvrgel še večji del aluminijasto svetlikajočega se žepka in že svaljkal gumo na svoj peti ud. Izkoristil sem hip in se izvil izpod njega. Segel sem po polzilo in se mu namestil na vse štiri. Vedel sem, da bo operacija zahtevna. Bil je dovolj obziren in poslušno je je trikrat umaknil, preden se je zagatil v meni. Začel je porivati. Ni mi bilo ugodno. Sam sem si bil kriv. Zakaj sem kuhal ob osmih zvečer? Ker sem prej dve uri masturbiral. In odlagal orgazem do onemoglosti. In si razbolel prostato, da se je je zdaj samo dotaknil in mi namesto užitka zagodla bolečino. Hitro sem se ga otresel in se spravil pod njega. Tako je bilo bolje.

Prevzel me je z zanosom, s katerim je porival. Uživam gledati v obraz, kadar me dober moški poriva. Slabih v tej vlogi itak ne maram… Ta glistasti mladič je – opravljal poslanstvo. V telo ni bil noben poseben moški. Tanki udi, pološčat, dvodimenzionalni trup. Toda izraz na obrazu in ihta, v kateri je izpolnjeval svojo pot do užitka – to je bilo moško do kraja. Čuden razkorak med njegovim agiranjem in videzom je bila glavni čar akta. Skušal sem se namestiti, da sprejemal njegovo napadalnost s čim manj telesnega neugodja – na drugih ravneh je bilo ugodje veliko – pa ni pokazal talenta. Porival je brez stabilne smeri, porival je kot konj – kaj konj, kot mezeg! Samo da je opravljal svojo pot, kar koli je že spodaj! Kobila, oslica, žrebec ali osel… Na njem je, da priporiva do konca.

Moral sem se ga spet otresti, hotel sem, da bi zadevo pripeljal h kraju z nekaj telesne distance. Hotel sem iti na trebuh. Toda manever je bil nepotreben. Ko sem se mu izmaknil, je kondom poletel v temo za posteljo. Primerek je besno drkal.
»Daj sem obraz!«
»Ne seri! Po prsih me daj!«
»Daj prsi!«
Ah… Od vratu do pasu ni bilo za prst suhe kože. Izlival se je neverjetno izdatno in po moji prepoteni koži je sluz tekla in lila in se lovila in se cedila in lezla. Molzni bik, da malo takšnih.
Potem sej zvalil ob mene na hrbet in stekleno gledal v strop.
»Srce…«
»Kaj srce?«
Skoraj sem se posral od strahu.
»Nabija. Čudno mi je. Prehitro bije.«

Desnico je položil na prsi in lovil sapo. Samo stegne naj se mi v postelji! Sem že videl Štefančičko z druge strani hodnika, kako se ob odprtih vratih naslaja, ko bodo v moje stanovanje hodili policaji. Čim na hodniku sliši moške korake, je že na kukalu. Točno to vem, ker vidim. Baba me osira nakoli na veliko. Je stara opravljiva psica prve vrste, že davno bi jo moral kdo odpeljati v Mestni log na injekcijo… Te misli so mi letele po glavi, ko sem stoje ob postelji v majico brisal s sebe spermo. Namesto, da bi se temu zakladu preobilja posvetil, sem ga odsotno spravljal s sebe.

»Ne me tako gledat.«
Sploh nisem vedel, kako ga gledam.
»Ti lahko pomagam?«
sem ga vprašal.
»Ne. Je že boljše.«
S pol riti sem se usedel ob njega na posteljo.
»Poslušaj, jaz nisem tvoja zdravnica, ne se mi zajebavat, jaz ti ne znam pomagat.«
»Ti! Z mojo zdravnico se mi to še ni zgodilo.«
»Nisi kak srčen bolnik?«
»Neee. Samo preveč sem te nabijal.«
»Ti si – mezeg!
»Kaj je to?«
»Nič. Pozabi.«
Zdaj je že bil videti bolj normalno. Ulegel sem sem poleg njega in se malo crkljal z njim. Za to je imel več talenta kot za porivanje.
»Prestrašil si me. Do hudega si me prestrašil.«
sem mu priznal, ko sem prišel k sebi.
»Tudi jaz sem se ustrašil. To se mi ne dogaja.«
»Predpriprava na Benetke…«
»Kaj?«
»Smrt v Benetkah.«
»Ma ne me zajebavat!«
Zdaj je bil že čisto priseben. Dvignil se je na komolce in mi zmrišil lase.
»Zame še ni čas, da umrem. Najprej moram narediti kariero, imeti otroke, postati slaven in star, šele potem bom umrl.«
»Kako se počutiš, ko varaš ženo?«
»Med varanjem izvrstno. Ker takrat ne mislim nanjo. Po varanju malo slabše. Ampak česar ne veš, to ne boli.«
»Pragmatičen si.«
»Mi kaj drugega preostane?«
»Ej, te lahko še nekaj vprašam?«
»Vprašaj.«
»Zakaj si ženo poklical iz govorilnice?«
»A? He, he… Ker govori brez konca. Če jo pokličem po mobilnem telefonu, ne neha. Rajši kupim ta malo telefonsko kratico. Kartica neha namesto mene.«
»In še prihranila je…«
Ženske povsod govoričijo in možje povsod varajo…
»Prosim?«
»Ah nič. Slogan iz neke neumne reklame.«

In potem sva se malo muckala. In potem so se njegovi odgovori začeli trgati. In je v nekem hipu globoko zaspal. Do pasu sem ga pokril z rjuho. Prevelik je bil, da bi spal ob njem. Šel sem v sobo za goste. Za eno noč sem bil gost v lastnem stanovanju… In Andzrej gost mojem življenju.

Zjutraj je bil prav simpatičen. Malo ga je bilo sram, malo mu je bilo nerodno. Če se njemu ne bi mudilo na vlak in meni v službo, bi gotovo udarila še eno rudno. Rekel je, da se bo še kdaj oglasil. Dvomim, da se bo. Če se bo, bo dobrodošel.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Mezeg; konec erotične zgodbe”

  1. Garry  pravi:

    Ni čudno, da bi ga skoraj kap, če je porival ko nor ;)

  2. grablje  pravi:

    Sam tole… tebi ni prišlo? Se nisi…ni počutil premalo izpraznjenega? Mislim, da se moram pošteno naspat in potem brat erotične zgodbe :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !