Iboga

V srednji šoli, sem imel blazno romantično vizijo, kako bova s svojo takratno simpatijo odšla živet na deželo, na kakšno odmaknjeno domačijo, kjer bova sadila in gojila rožice. No, po 3 ubitih kaktusih, 2 mesojedih rožah in celotnem cvetličnem lončku bazilike sem spoznal, da gojenje rožic ni ravno moja vrlina. Kljub temu so mi pa določene vrste rastlin še vedno zanimive, večina izmed njih zato, ker imajo določen vpliv na človeka.

Na predavanju lani sem prvič slišal za Ibogo. Tabernanthe iboga je grm, ki raste v centralni Afriki, zraste ponavadi do 2m (lahko tudi do 10), ima podolgovate liste in oranžne, ovalne plodove. Zaradi svojega delovanja na človeško telo je osrednji steber religije Bwiti, ki se prakticira že stoletja na tem področju in se je obdržala kljub (kako nepričakovano) preganjanju s strani krščanstva. V svojih ritualih pripadniki vere Bwiti zaužijejo pripravke iz korenin in doživljajo vizije, ki jim pomagajo reševati probleme in odkrivati samega sebe.

Aktivna snov v Ibogi je ibogain. Gre za alkaloid, ki v nizkih koncentracijah stimulira centralni živčni sistem in deluje kot poživilo, v večjih odmerkih pa povzroča halucinacije. Grobo rečeno je ibogain droga… vsaj kar se zakona tiče.

Že kar nekaj časa pa se ibogaina drži vzdevek »čudežno zdravilo za odvisnost«. Pri odvajanju od drog pride do odtegnitvenega sindroma. Ta ima tako telesno, kot psihično komponento. Zaradi njega okoli 70% ljudi, ki se odločijo prenehati uporabljati droge zgubijo voljo in nadaljujejo z uporabo. Pri odvisnikih, ki so med poizkusnimi terapijami zaužili ibogain pa do odtegnitvenega sindroma ni prišlo. Ta učinek je najprej opazila skupina 7 zasvojencev v 90ih, ko so zaužili ibogo v želji po večji omami. Po prenehanju delovanja daljši čas niso čutili potrebe po katerikoli drogi, 5 od 7 ljudi se je zasvojenosti popolnoma ozdravilo. Ironično an?

Točno delovanje ibogaina še ni znano. Njegovi učinki so v telesu prisotni še več mesecev po zaužitju, kljub temu, da se izloči iz telesa v manj kot 24 urah. Kratkoročni učinki so halucinacije, ki pa se močno razlikujejo od tistih, ki jih povzročijo ostali halucinogen (npr. LSD, gobice, meskalin,…) Tisti, ki so doživeli ta »trip« pravijo, da so doživeli ponovno rojstvo, bili soočeni s svojimi najglobjimi strahovi in jih premagali. Pravijo da so doživeli razsvetljenje. Dolgoročno poveča količino encimov, ki so odgovorni za nastajanje energije. Tako ima oseba manjšo potrebo po spanju in večjo možnost koncentracije. Na neznan način povzroča rast in delitev nevronov (normalno se nevroni v možganih odraslega ne delijo in jih je končno število) ter tako dejansko spremeni način razmišljanja osebe.

Uuuuu, pa še ena zanimiva stvar… snemali so auro oseb pred, med in po doziranju ibogaina. Človekova aura par ur po doziranju popolnoma izgine, kar sovpada s stanjem, ko človek začne halucinirati in potovati v svojo psiho. Po 48 urah pa se aura zopet pojavi, le da je enkrat močnejša in brez nepravilnosti. Takšna je potem par mesecev kar sovpada z stanjem povišane energije, ki jo ima oseba še več mesecev po zadnjem zaužitju.

V raziskavah zaenkrat niso bili dokazani nobeni kratkoročni ali dolgoročni stranski učinki ibogaina pri predhodno zdravih osebah, prav tako sama iboga ne zasvoji človeka. V veliko zapisih osebnih izkušenj, ki obstajajo na internetu, so tisti, ki so zaužili ibogain zapisali, da je to »droga, ki jo vzameš enkrat in nikoli več«. Halucinogene droge, ki se danes uporabljajo v rekreativne namene (LSD, gobice, datura,…) povzročajo tripe, ki so načeloma prijetni, če je uporabnik v ugodnem psihofizičnem stanju pred zaužitjem. Iboga pa je drugačna. Iz neznanega razloga obudi stare spomine, ki so zaklenjeni v podzavesti in uporabnik jih doživlja zelo intenzivno. Velikokrat se v halucinacijah tudi sooči z največjimi strahovi (jaz bi v svojih verjetno bil obkrožen z jato meduz).

Ok, stvar je brez (zaenkrat dokazjivih) stranskih učinkov, nezasvoljiva in zdravi odvisnost bolje kot visokopražni programi, ki obstajajo danes. Zakaj torej ne zamenjajo zdravljenja z metadonom z zdravljenjem z ibogainom? Po pravici povedano nimam pojma. Mogoče je treba še par let raziskav, da se 100% dokaže odsotnost dolgoročnih učinkov, mogoče gre za pomisleke, ker je ibogain halucinogen in lahko potencialno vpliva na psiho osebe….nenadzorovan, poglobljen vpliv pa lahko povzroči razne psihoze in travme. Mogoče gre pa samo za togost v mišljenju zdravstva(ups, did i just wrote that?). Ne bi bilo prvič, da neka stvar očitno deluje, ampak se je ne uporablja zato, ker je ne zastopimo 100%.

No kakor koli, jaz vam v prihajajočem letu želim čimveč novih izkušenj….če bojo seksualne narave, pa kondom na glavo ;)

Čimo

Prispevek je bil, nekoliko spremenjen, na Glavci objavljen januarja 2010. IK

  • Share/Bookmark
 

18 odgovorov na “Iboga”

  1. Gaber  pravi:

    Ti si iskriv in radoveden. Načitan! :P Eksperimentiraš? ;) Kolikokrat na dan se ti prikažem nag?

  2. Sakir  pravi:

    Precej “nelegalnih” stvari ima pozitivne učinke na človeka, pa je že samo uživanje povsod po svetu tretirano, kot hujši zločin. Za tole sem že slišu, zdi se, da ima precej uporabnih lastnosti, ampak se mi zdi, da imajo vlade raj zombijsko populacijo odvisnikov, ki potrebujejo dnevno odmerjen fix regulirane droge, kot pa kopico produktivnih, razmišljujočih osebkov. ;)

  3. simple  pravi:

    Zanimivo. Jaz bi tudi probal tole Ibogo. Me zanima, kaj bi haluciniral. :D Drugače se pa fotke lepo skladajo s tekstom! :D

  4. Grablje  pravi:

    En popravek: nevroni se lahko vedno znova rojevajo/nastajajo, vendar je za to potrebna nenehna možganska dejavnost (npr., da se učiš novega jezika, rešuješ križanke, se ukvarjaš s katero izmed umetnosti: rišeš, pišeš, slikaš … meditacija). ;)

    Jaz bi ibogain uporabila samo pri psihoanalizi in … kako se že reče postopku, ko potuješ nazaj v preteklost? Na koncu jezika imam, a se ne morem spomnit.

  5. ihim ihim  pravi:

    @Grablje: Mislim, da nimaš prav. Novi nevroni naj bi tekom življenja ne nastajali, mislim, da nastjajo samo nevronske povezave. Upam, da nisem samo še bolj zameštral zadeve.
    lp

  6. Čimo  pravi:

    @gaber: rad eksperimentiram ja. Žal nimam domišljije tako dobre, da bi si te predstavljal nagega….boš mogu s kakšnim slikovnim materialom pomagat ;)

    @sakir: so ti všeč teorije zarote?

    @simple: pa te ni strah, kaj vse bi se našlo v tvojem “podstrešju”? Hvala ;)

    @grablje: žal ni res. Nevroni centralnega živčevja se lahko delijo do določne starosti. Točno ne vem do kdaj, ampak mislim da izgubijo to možnost nekje med 20 in 30 letom, če ne še prej. Je določen del možganov, kjer so odkrili, da se tamkajšnji nevroni v določenih pogojih lahko delijo celo življenje, vendar gre za res majhen del možganov.
    Nastajajo pa lahko nove povezave med nevroni, če se začnemo npr. učiti klavir, žonglirati,itd., vendar nastajajo veliko težje in počasneje, kot pa v dobi ko človek še raste. Z možgansko dejavnostjo pa preprečimo, da bi nevroni začeli propadat.

  7. simple  pravi:

    Ne, v bistvu me res zanima, kateri so moji najglobji strahovi. :D Upam edino, da res ne bi bilo kakšnih psihičnih posledic. :P

  8. FireFlame  pravi:

    Zanimivo! Js bi vzel, pa ne bi… sploh če so kakšni nenavadni halucinogeni efekti, bi me to pokopalo – že v zavesti imam preveč čudaške misli, kaj vse se še skriva pod!
    Drugač pa ja… vse je boljše, kot metadon, ki se mi zdi bolj način kontrole kot pa zdravljenje, zato sem za odkrivanje novih metod zasvojenosti!

  9. jaka  pravi:

    Katero drogo “zamenjuje” metadon in bi jo tudi ibogain?

  10. Gaber  pravi:

    Ti suhi visoki potrebnež z rjavima učkama! In iskricama. :P Ti boš moj sexperiment. ;) Poppers?

  11. Čimo  pravi:

    Substitucijska zdravila med katerimi je najbolj znan metadon (danes se uporabljajo še buprenorfin in SR morfin) se uporabljajo pri zdravljenju zasvojenosti z heroinom. Cilj je, da se preneha z uporabo droge, doza zdravila se pa postopno zmanjšuje. Realno zelo malo ljudi pride do stopnje, na kateri bi lahko čisto opustili zdravilo, zato prejemajo dnevno dozo tega zdravila.

    Pri ibogi pa zelo pogosto izgine dejanska želja do zasvoljivih substanc (sem spadajo tudi alkohol in nikotin).

  12. Čimo  pravi:

    oh gaber, promises, promises :) ….

  13. Lux  pravi:

    Spet odličen članek bravo čimo ;)

    Enkrat sem bil na zelo open mind mestu, kjer je en razlagal izkušno ibogaina. Sicer je imel zelo velik izkuenj z drogami. Par dni po iboganinu se je počutil, kot da že leta nebi vzel droge. torej jst bi reku, zadeva pomaga, ampak prva pri zdravljenu odvisnosti pa je vsekakor močna volja.

    sicer so tudi neke teorije o zvišani ponovno zvišane občutljivosti za opioide (enodgene – ki jih telo samo proizvaja). ta občutljivost pri odvisnosti močno pade (oz. se zviša toleranost), ravno zato potrebne vedno večje doze opoidov (npr. heroina ali pa metadona), da človk normanlo živi. Če pa je občutljivost zapet povišana, rabmo manjše doze in že koncentracija endogenih opiodiov zadošča za normalen life;) to bi pa utegnilo bit resnično zdravilo. Upam sicer, ampak vseeno bi malce bolj pesimistično rekel, da čudežev pri zdravljenju odvisnosti ni, najprej potreba ful močna volja.

    @grablje: verjetno misliš regresija ;)

  14. doc.dr.Boštjan Mlakar  pravi:

    @Čimo: Super, zanimivo.

  15. garry  pravi:

    Čimo, a so avro merilit tudi pred in po sexu in kaj se dogaja z avro dveh oseb ki sexata??

  16. valentin  pravi:

    A se da to kje naročit prek neta?

  17. Čimo  pravi:

    @boštjan: hvala:)
    @garry: v tej raziskavi nihče ni seksu, tako da ne vem :)
    Je pa zelo zanimivo vprašanje
    @Valentin: ne da bi vedel

  18. valentin  pravi:

    Če kdo kje zasledi, bi prosil da naapiše če se da;)

    lp

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !