Kako ti reči?
Za navdih od davnih dob skrbijo
muze. Potlej prideš ti. Drzni in srešeči,
nepregrizljivi. Moški si, ne moreš
biti – muza. Kako ti torej reči?
Mužik pač ne, po duši nisi kmet
(čeprav se kopaš v pivu, dego).
Morda –muzják? Si múzav in
zmuzljiv. Jak si tudi – v ego.
Kljuknem te. Pod kljukico
ti spravim »z«, da si mužják.
Samček, múzjak, moški spol…
Ni najboljše, moj junak.
Ali pa muzák-kozak, sabljasti,
zdivjan huzar, ki žrebca jaše?
Mlad mužák – muževen in muzgav?
Ni najbolj prav… Imam te:
Muzec si! Kot tisti vrh plečati
nad Breginjem, kjer je doma potres.
Muzec si, ki z vrha se odpira
mu pogled na dve strani nebes:
na jug na ženski, mehki, vlažni,
rajski sredozemski vrt,
severno na kamen, skalo, led –
svet alpski, moški, trd.
Biksen
19.11.2011 ob 21:14
Odlično spisano. Le tako naprej.
19.11.2011 ob 23:49
Ena pohvala tudi iz moje strani!
20.11.2011 ob 07:54
Biksen, ti imaš rad besede. Rad se igraš. Meni je to všeč.
20.11.2011 ob 08:49
Zelo všeč
, včasih mi rahlo šegav slog prav dobro dene.
20.11.2011 ob 08:50
In ja, moj se je dosti muzal in izmuznil…se pa še da čutiti vpliv
20.11.2011 ob 17:56
gregor & marko: hvala & prosim!
krisss: imaš prav,kadar sem prav razpoložen, se besede in jaz zaposlimo.
nevenka, to se tako bere, kot da ga je vzela megla že pred precej časa. ljubezen življenja? se zdi, da ta besedni par ne pozna monožine.
20.11.2011 ob 18:10
moj muzjak je kr muza…