Kako ti reči?

Za navdih od davnih dob skrbijo
muze. Potlej prideš ti. Drzni in srešeči,
nepregrizljivi. Moški si, ne moreš
biti – muza. Kako ti torej reči?

Mužik pač ne, po duši nisi kmet
(čeprav se kopaš v pivu, dego).
Morda –muzják? Si múzav in
zmuzljiv. Jak si tudi – v ego.

Kljuknem te. Pod kljukico
ti spravim »z«, da si mužják.
Samček, múzjak, moški spol…
Ni najboljše, moj junak.

Ali pa muzák-kozak, sabljasti,
zdivjan huzar, ki žrebca jaše?
Mlad mužák – muževen in muzgav?
Ni najbolj prav… Imam te:

Muzec si! Kot tisti vrh plečati
nad Breginjem, kjer je doma potres.
Muzec si, ki z vrha se odpira
mu pogled na dve strani nebes:

na jug na ženski, mehki, vlažni,
rajski sredozemski vrt,
severno na kamen, skalo, led –
svet alpski, moški, trd.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

7 odgovorov na “Kako ti reči?”

  1. gregor  pravi:

    Odlično spisano. Le tako naprej.

  2. Marko  pravi:

    Ena pohvala tudi iz moje strani!

  3. Krisss  pravi:

    Biksen, ti imaš rad besede. Rad se igraš. Meni je to všeč. :)

  4. nevenka nevenka  pravi:

    Zelo všeč :-) , včasih mi rahlo šegav slog prav dobro dene.

  5. nevenka nevenka  pravi:

    In ja, moj se je dosti muzal in izmuznil…se pa še da čutiti vpliv :-)

  6. biksen  pravi:

    gregor & marko: hvala & prosim!
    krisss: imaš prav,kadar sem prav razpoložen, se besede in jaz zaposlimo.
    nevenka, to se tako bere, kot da ga je vzela megla že pred precej časa. ljubezen življenja? se zdi, da ta besedni par ne pozna monožine.

  7. fluroscentnazelva fluroscentnazelva  pravi:

    moj muzjak je kr muza… :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !