Rad bi ujel le tvojo dlan

YouTube slika preogleda

Vesolje me vodi po nikogaršnji zemlji in reka mojega biti se steka v napačne oceane. Preveč sebe dam v vse in vsakič znova dobim premalo nazaj. Delčki, ki ostanejo, me ne držijo pokonci. Tako se sesujem na prijateljev kavč in se zakadim, dokler še bitje srca nima več odmeva. Dim me odnese tja med sanje in zavest. Na tisti travnik. V objemu zelenih in pšeničnih bilk izgubljam ure, včasih tudi kakšen dan. Ko se prebudim, me še vedno ni dovolj, da bi se pobral. Sprašujem se, kako naj vstanem brez nog? Morda me lahko kdo ponese. Kaj pa vem.

Iskreno, pojma nimam kaj hočem. Odgovorov že zdavnaj nimam več. Samo še vprašanja, ki si jih ne upam vprašati. Strah me je poti, ki jo bom prisiljen prehoditi in bojim se kdo bom postal, ko pridem do konca. Še bolj pa, če bom sploh prišel. Nad gladino me drži pisanje ter nepredstavljive dogodivščine z neverjetnimi ljudmi in … in nekoč mogoče še ljubezen. Vendar ne tista igriva, poetična, za popestritev bednega obstoja. Ampak tista, ki prevrne življenje sámo. Nepokorna, neobvladljiva in ponorela, ki vodi do razsula vsega, kar je nekoč bilo. Ljubezen, kot še ni bila uprizorjena.

Žan

  • Share/Bookmark
 

16 odgovorov na “Rad bi ujel le tvojo dlan”

  1. Gaber  pravi:

    Hud sem, potrebnež mali. Hud! Prebunkal bom tvojega prijatelja! S tebe je treba strgat obleko. Te zalizat. In položit. Poročit. In s tabo imet otroke.

  2. dvorsek  pravi:

    Žan … trava ni zdrava :D

  3. d.  pravi:

    Imaš dva ekstrema ljubezni .. in v nobenem od teh dveh se ne konča dobro. Ne želi si neobvladljive ljubezni, obstaja zato da drži povprečje, ki pa ti konec koncev tudi največ da ;)

  4. Analeia  pravi:

    Tudi jaz sem malo jezna. V drogi pa res nikoli ne najdeš nobenih rešitev! Če ti je res hudo, potem ti veliko bolj pomaga pogovor s kom in soočenje s problemi, ne pa bežanje od njih.

    Moraš biti optimističen, čeprav se ti mogoče zdaj zdi težko. Boljše bo, boš videl. ;)

  5. Anonimnež  pravi:

    jz pa to zastopim. ful. do sekstrema.

  6. Matex  pravi:

    Uau! Kapo dol, resno. Mislim to pisanje…..:D
    Potenciala imaš na tone. Pa mislim, da te približno tudi jaz razumem.
    Keep going.

  7. Žan  pravi:

    @Gaber Ne bodi hud. :( S čim se ti lahko oddolžim? :)
    @dvorsek Temu ne morem oporekati. :)
    @d. Vem, da imaš prav, ampak nekako se vedno znajdem v ekstremu. :(
    @Analeia Se soočam. Včasih samo tako sede malo odmora.
    @Anonimnež Sekstrema. :) Všeč mi je beseda.
    @Matex Hvala! Ustavim se pa vsekakor ne. :)

  8. d.  pravi:

    No sej, ko prevečkrat doživiš ta ekstrem, ki te sesuje, se potem naučiš vključit razum in blokiraš. To je sicer res žalostno, ker še vedno verjamem, da v čustvenem svetu ni prostora za razum, takrat se namreč začne konec ampak v tem mestu, državi, mogoče celo svetu, tipi enostavno tako funkcionirajo, da jih boli ku***. Tko da ja, nimaš druge kot da sam paziš nase, ker ko pride do drugih..ti zelo težko mislijo na koga drugega, kot le nase.

  9. Gaber  pravi:

    Potrebnež mali, saj jaz tudi. Ampak name pazijo. Rad bi videl tvoj lulček.? :P Ti Pariz poznaš?

  10. Žan  pravi:

    @d. Moj racionalni del se popolnoma strinja s tabo. Ostale pa še nimam pod kontrolo. :)
    @Gaber Jaz pazim sam nase. :) V Parizu sem bil že petkrat. Všeč mi je. Mogoče grem z Erazmusom za kakšen semester tja študirat. :)

  11. Grega  pravi:

    Grega – Žan

    Preveč sebe dam v vse in vsakič znova dobim premalo nazaj. Delčki, ki ostanejo, me ne držijo pokonci.

    - imaš občutek , da se dogaja to samo tebi in ni videti konca. Strah je dobrodošel, a le v meri v kateri se nadejaš optimističnega razpleta dogodkov.

    - prava mera samozavesti ti bo odprla vrata, ki so ta trenutek še zaprta zaradi Tvojega ega. Odprit se realnosti in prepoznal boš spontane namene tvojega življenja

    Ko se prebudim, me še vedno ni dovolj, da bi se pobral. Sprašujem se, kako naj vstanem brez nog? Morda me lahko kdo ponese. Kaj pa vem.

    -ne išči avantur. Bodi srečen s tem kar imaš.

    -namen je iskren vendar Ti uspeh sledi spontano in naravno.

    Iskreno, pojma nimam kaj hočem. Odgovorov že zdavnaj nimam več. Samo še vprašanja, ki si jih ne upam vprašati. Strah me je poti, ki jo bom prisiljen prehoditi in bojim se kdo bom postal, ko pridem do konca. Še bolj pa, če bom sploh prišel. Nad gladino me drži pisanje ter nepredstavljive dogodivščine z neverjetnimi ljudmi in … in nekoč mogoče še ljubezen

    - ko boš notranje uravnotežen se lahko lažje predajaš skromnosti kar te pripelje do sreče brez, da bi drugi okoli Tebe trpeli za pomanjkanjem in to navkljub tvojim besedam in zahtevam, ki jih postavljaš.

    - imaš veliko ustvarjalne energije potrebne za doseganje ciljev ampak ni še trenutek za akcijo. Počakajte še nekaj časa.

    Bom v Tvojih mislih…

  12. Žan  pravi:

    @Grega Hvala! Sem se precej zamislil nad stvarmi, ki si jih napisal. Komentiral bi samo tisto o avanturah, ker jih ne iščem. Sicer rad žuram, ampak sem se jih do zdaj uspešno branil. :) Se mi zdi, da mi ne morejo dati, to kar iščem.

    In jaz v tvojih. ;)

  13. Gaber  pravi:

    Jaz pa vem, da bi ti mene takoj dal dol. In imel avanturo. :P Ti potem razumeš francosko? Dokaži. ;)

  14. Lanek  pravi:

    Am… zakaj se lažeš? Jaz sem slišal, da si kr avanturist :D

  15. Žan  pravi:

    @Gaber Si že pozabil? Jaz sem za poročit, ne za položit. :) Ne znam še dovolj. Januarja grem spet v šolo. :)
    @Lanek Ne vem kje si ti to slišal, ampak ti lahko zagotovim, da to ni res. :)

  16. Grega  pravi:

    Grega-Žan

    Kot sem Ti pred leti napisal to tudi Izpolnjujem
    Spet sem V Tvojih mislih…

    Si se že Poročil,kako si končal Šolo..

    Bom Vesel Tvoje prisotnosti:)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !