Aseksualnost

Prispevek o aseksualnosti pišem z dvema namenoma: prvič – da vsem, ki bi se v spodnjem opisu prepoznali, olajšam razumevanje samega sebe in drugič – da razširim zavedanje o aseksualnosti med sicer seksualno skupnostjo in s tem zmanjšam predsodke ter tako olajšam coming-out vašim morebitnim aseksualnim prijateljem.

Aseksualnost po definiciji pomeni odsotnost spolne privlačnosti do drugih ljudi. Seveda je to precej široka in nenatančna definicija, ki se lahko od osebe do osebe razlikuje. Tako kot pogosto naletimo na debato, kaj seks sploh je (je nujna penetracija? orgazem? nič od tega?), je tudi meja med aseksualnostjo in drugimi orientacijami slabo definirana. Ker aseksualnost tako kot homoseksualnost ni bolezensko stanje, ki bi se ga diagnosticiralo po določenih simptomih, je tudi sprejemanje oznake ali nalepke »aseksualec« posameznikova odločitev. Vsekakor pa aseksualnost ni sopomenka celibata in ne pomeni zavednega odrekanja, aseksualci pa (razen netolerantnosti družbe) nimajo nobenih težav zaradi svoje orientacije.

Delež populacije, ki je aseksualna, se ocenjuje na okoli 1%, vendar je ta številka zelo težko merljiva. Področje je slabo raziskano, obstaja pa nekaj spletnih strani, ki so namenjene deljenju mnenj in izkušenj med aseksualci, podobno kot imamo LGBT-jevci Mavrični forum. Največja taka skupina je AVEN (asexual visibility and education network), zanimiva pa je tudi skupina Hot Pieces of Ace, ki na youtubu objavlja nekakšen soavtorski vlog. Asexualci so si izbrali tudi nekaj simbolov, med njimi sta najprepoznavnejša srčni ali pikov as in črn prstan na sredincu desne roke.

Poudariti pa je treba, da odsotnost spolne privlačnosti ne pomeni tudi nezmožnosti ljubezni. Tako kot spolne orientacije delimo na hetero-, homo-, bi-, poli- in kar je še drugih seksualnosti, lahko aseksualce glede na to, v katere ljudi so usmerjena njihova ljubezenska čustva, delimo na homoromatične, heteroromantične, biromantične in tako naprej. Aseksualci se torej prav tako zaljubijo in imajo zveze z drugimi osebami, le da so te zveze nekoliko drugačne od običajnih. Pomembno je, da patnerja v taki zvezi vzdržujeta dobro komunikacijo in si zaupata, da lahko izkoristita vse druge oblike intime, ki so jima na voljo.

Strogo gledano aseksualnost pravzaprav ne pomeni niti, da te osebe ne morejo uživati v spolnosti. Nekateri se občasno ali redno samozadovoljujejo, nekateri pa imajo celo spolne odnose s svojimi partnerji in ti se jim lahko zdijo prijetni. Razlika je le v tem, da aseksualci ne čutijo potrebe po spolnem odnosu in bi bili čisto zadovoljni, če spolnih odnosov sploh nikoli ne bi imeli. Čeprav se nekaterim res že misel na spolni odnos zdi neprijetna, pa večina spolnosti ne obsoja in jo priznava kot pomemben in lep del običajne intime.

Veliko aseksualcev se torej lahko hkrati identificira še s kakšno drugo skupino, kot na primer aseksualen gej in podobno. Nekateri, ki se ne morejo najti niti v definiciji aseksualnosti, niti se ne počutijo resnično seksualne, se lahko opredelijo za neko vmesno področje, ki ga označujejo kot gray-A. Čeprav za vse spolne orientacije velja, da so fluidne, torej se lahko s časom pri posamezniku spreminjajo, je za posameznika pomembno sprejemanje samega sebe, v katero koli skupino se že v danem trenutku uvrsti. Za aseksualca je lahko vabljivo, da v upanju, da se bo nekoč razvil v seksualno osebo (koliko mladih gejev podobno živi v upanju, da je to samo faza?), zanika svojo trenutno usmerjenost. Vendar zakaj bi moral zaradi pritiska družbe gledati nase kot na nepopolno osebo? Možno je sicer res, da bo aseksualnost čez čas izginila, a zakaj se tudi v tem času ne bi počutil zadovoljnega s samim sabo in sprejetega v družbi?

moonboy

  • Share/Bookmark
 

24 odgovorov na “Aseksualnost”

  1. Gaber  pravi:

    Jp, seks je penetracija. Biti v njem. Eksplozija! Nujno. ;) Am. Moonboy, jaz te lahko ozdravim aseksualnosti? ;) Jao! Neumen sem! :P Jaz še nisem srečal takega fanta. Aseksualnega.

  2. Čimo  pravi:

    Zanimivo…mam pa eno vprašanje. Misliš da je res možno govoriti o spolnih usmerjenosti pri resnično aseksualni osebi? Če oseba ne čuti spolne privlačnosti do drugih potem to pomeni, da pač ni omejena na spol in zunanji videz osebe s katerimi je v romantičnih stikih.

    lp Čimo ;)

    Gaber sama dobrota te je….ti bi vse tipe “ozdravu” :D

  3. moonboy  pravi:

    @Gaber: Mene ni treba ničesar ozdravit :) Sicer sem pa trenutno mnenja, da se je nesmiselno ubadat z definicijami, ko pa vsak te stvari občuti po svoje. Lepo je sicer pripadat skupnosti in se potegovati za skupne cilje, ampak najlepše je, če si zadovoljen sam s sabo, ne glede na to, katera beseda te opisuje.

    @Čimo: Najprej je treba ločevati med romatično, estetsko in spolno privlačnostjo. Razlike med njimi je precej težko opisat, ampak zagotovo obstajajo primeri, ko občutiš eno vrsto privlačnosti, druge pa ne. Večina nas dojema estetsko privlačnost ne glede na spol osebe (tudi geji vedo, katere ženske so lepe), spolno privlačnost pa čutimo do samo enega spola (pa seveda ne do vseh pripadnikov). Zakaj torej tudi romantične privlačnosti ne bi mogel občutiti do samo določenega spola (ali pa do obeh/vseh)?
    *Spolna* usmerjenost v tem pomenu se potem nanaša na to, kateri *spol* te privlači, ne pa, kdo te *spolno* privlači.

    Sicer pa jaz tudi še nimam čisto razjasnjenih teh stvari. Ali ti vidiš razlike med temi tipi privlačnosti? In povezano s tem, v čem je razlika med ljubezensko vezo in prijateljstvom?

    Odgovorite tudi drugi na zgornji vprašanji! :)

  4. nevenka nevenka  pravi:

    Hm, glede na to, kar sem uspela spoznati do sedaj, utegne na spolne želje vplivati kar nekaj čisto objektivnih faktorjev. Prvi je gotovo hormonska slika. Ta se z leti spremeni pri vsakem človeku in vzporedno s tem tudi želje po spolnosti. Vsaj na ta del bi človek lahko gledal kot na bolezen, motnjo, če bi se to zgodilo prezgodaj, oziroma s v človekovem razvoju sploh ne bi razvilo.
    Da bi imel nekdo normalno spolno identiteto, normalno hormonsko sliko in čisto nobene spolne orientacije, se mi zdi prav nenavadno. So ljudje, ki imajo nedefiniran spol, torej tudi težavo z identiteto in hormoni.

    Pri vsem tem biti sposoben nekih romantičnih čustev, ki so pravzaprav zelo povezana z bližino in ne želeti vključiti dotika?

    Lahko potrdim le to, da poznam ljudi, ki so jih razočaranja naredila aspolne, a je zadaj spet depresija.
    Tudi zdravila ponavadi zelo zavirajo spolno željo.

    To področje mi je pa res uganka. Pojma nimam.

  5. Čimo  pravi:

    Hm, bi lahko rekli da je prijateljstvo oblika romantične privlačnosti, brez seksualne privlačnosti? Sicer mi je romantična privlačnost tako širok pojem, da niti ne vem točno kaj vse spada pod to, ampak v grobem si predstavljam skupne interese, poglede na življenje, sproščenost, navezanost,…

    Pri spolni usmerjenosti pa mislim da gre za to, kateri spol te spolno privlači in gre za popolno “plehkost”, ker gledamo na zunanjost osebe (moško telo, žensko telo).

    Konkreten primer: nekemu geju je lahko ženska blazno všeč karakterno in če ta gej ne bi bil gej, bi s to žensko lahko celo bil v ljubezensski/romantični vezi. Ker pa je pri spolni usmerjenosti prisotna tudi fizična komponenta (torej spol in izgled osebe, ki nas privlači), ta gej in ženska nikoli ne bosta kaj več kot prijatelja.

    Ok sj ne vem če ima smisel kar sem napisal :D

    Pač govoriti o aseksualnosti in sočasno o spolni usmerjenosti mi je rahlo paradoksalno zaradi tega, ker mislim da je spolna usmerjenost neposredno definirana s spolno privlačnostjo.

  6. moonboy  pravi:

    Če hočemo čisto tehnično razlago, je pravzaprav vsaka misel posledica nekih dogajanj v možganih, in bi v tem smislu tudi homoseksualnost ali karkoli drugega lahko obravnavali kot bolezen, pa je ne. Pomembna okoliščina pri tem je, ali določeno stanje tej osebi (in okolici) povzroča težave, ali pa ne. HSDD (Hypoactive sexual desire disorder) je stanje, ki se obravnava kot bolezen. Od aseksualnosti, kot jo opisujem tukaj, ga loči ravno to, da HSDD prizadetim osebam povzroča nezadovoljstvo in težave v vsakdanjem življenju. HSDD je lahko posledica hormonske neuravnovešenosti, negativnih osebnih izkušenj ali drugih medicinskih težav (npr. depresija), ampak v bistvu ni dobro razjasnjen. Posledica česa je homoseksualnost, tudi ne vemo. Zaradi takih podobnosti se mi zdi, da si tudi aseksualnost zasluži obravnavo kot ena izmed usmerjenosti in je ni treba obsojati ali zdraviti.
    Sicer pa mnogi aseksualci ne izključujejo dotika iz intimnega odnosa. Objemov, poljubov ipd. se ponavadi ne smatra kot seks :)

    Vsem, ki vas tema zanima, še enkrat resnično priporočam ogled videov na Hot Pieces of Ace.

  7. nevenka nevenka  pravi:

    Že, ampak misel običajno nastane v zavednem.
    Tudi ni vsaka stvar izvorna v možganih, pač pa je tam prepoznavna.

    Meni se zdi ta zadeva res komplicirana.

  8. moonboy  pravi:

    @čimo: Jaz sem tudi nekaj časa mislil, da je razlika med prijateljstvom in ljubeznijo v spolni privlačnosti. Pa očitno ni res. :D Nihče mi pa še ni znal razložit, v čem potemtakem je razlika…

    @nevenka: Se strinjam, nekatere stvari so preveč komplicirane, da bi jih bilo mogoče popolnoma razumeti. Marsikaj lahko razumeš, samo če imaš izkušnjo s tem, ampak potem včasih avtomatsko ne razumeš več, kako je ne imeti izkušnje.
    Zagovarjam, da se je treba v življenju soočit z različnimi zornimi koti. Čimveč pogledov zmoreš, temveč znanja imaš in tem bolje se lahko odločaš tudi v moralnih in filozofskih vprašanjih.

  9. nevenka nevenka  pravi:

    Ja, to kar odgovarjaš čimu za večino ljudi itak še vedno velja, saj 99% je večina.
    Prijateljstvo je ljubezen brez kril (spolnosti).
    Jaz si romantične ljubezni ne znam predstavljati brez spolnosti. Kaj je pa potem romantično, to, da se z nekom zelo dobro razumeš (kaj ni to prijatelj?) Sanjariš o nekom?
    Ja, kaj pa? Da skupaj bereta knjige? In hodita ne sprehode?
    To je še vedno prijateljstvo. Skoraj vsa človeška sanjarenja o človeku, ki ti je všeč imajo erotično podlago.

    Meni pri teh razmišljanjih čisto tal zmanjka. Čisto.

  10. Tadej  pravi:

    Zanimivo! :P
    Kaj aseksualec čuti ob erekciji? Ali sploh ima erekcijo, do katere pride zaradi misli in ne zaradi mehanskega draženja ali nočne/jutranje erekcije?

  11. Domen  pravi:

    Še dobro, da sem te znovačil med Glavce! (Brez novcev. A nisem dober menedžer?)

    V glavnem, ob tvojem prispevku sem se spomnil na rabo besed gej : homoseksualec. Nekateri zagovarjajo, da je beseda gej primernejša, ker vključuje tudi druge vidike, npr. čustvenega oz. romantičnega, medtem ko beseda homoseksualec spolno usmerjenost zreducira na zgolj na seksualnost.

    Aseksualec je torej lahko gej, ni pa homoseksualec (seveda se v pogovornem jeziku izraza uporabljata kot sopomenki). Aseksualni gej je gej brez seksualne komponente, ki jo izpostavlja izraz homoseksualec. Tako jaz to razumem.

    Romantični odnos in romantično privlačnost torej določa nekaj tistega drugega (romantičnega), kar poleg seksualnosti še zajema beseda gej (za razliko od besede homoseksualec). Iz tega sledi razlika, da pri prijateljstvu nismo spolno omejeni, pri romantičnem odnosu pa smo. Samo v tem smislu se strinjam s Čimovim domnevanjem, da se prijateljstvo od romantične privlačnosti razlikuje v umanjkanju seksualne privlačnosti. Sicer pa se strinjam s tabo, Moonboy, da ima romantični odnos lahko tudi aseksualna oseba.

    In kaj je ta romantični odnos? Jaz bi rekel, da je to odnos, ki je (samo) na čustveni ravni (približno) ekvivalenten partnerskemu. Kar prijateljstvo po mojem ni. Bi pa k temu po mojem mnenju lahko spadala platonska ljubezen, pa odnos, ko se z nekom cartaš in mu zaupaš, ne pa tudi seksaš (?).

  12. :)(:  pravi:

    Res zelo zanimiv prispevek! :) In debata. Jaz sem si stvari predstavljal povsem drugače. In ob tej debati in problemih se mi zdi, da se tako jasno vidi problem paradigme sodobnega razmišljanja… ljudje želimo danes vse stvari opisati z nekimi pojmi, kljub temu, da se ob poimenovanju včasih sploh ne zavedamo, kaj je tisto o čemer govorimo. Pa tu ne mislim samo na spolne orientacije, aseksualnost… ta problem nastopa vedno, ko skušamo analizirat človekovo čustvovanje ali druge stvari, ki jih ne moremo povsem doumeti. Dejstvo je, da si s takim poimenovanjem (razmišljanjem) olajšamo komunikacijo in življenje v družbi, vendar si hkrati otežimo resnično razumevanje teh pojavov. Ker smo jih secirali in reducirali na neke nam predstavljive besede/okvirje/razlage, samo še težje stopimo korak stran in stvari pogledamo bolj celostno, opazimo njihovo resnično kompleksnost in povezanost…
    Upam, da nisem preveč stran zajadral… :)

  13. moonboy  pravi:

    @Tadej: Na AVENu sem našel nekaj debat na to temo, povzetek pa je nekako tak: Če se aseksualnost nanaša samo na odsotnost spolne privlačnosti, pomeni da aseksualcu fizično nič ne preprečuje, da bi imel erekcije, masturbiral ali celo seksal. Nekateri pravijo, da jih mine zanimanje, če je dejansko prisotna druga oseba (tudi če jim je sicer ta oseba všeč), lahko pa se vzburijo ob pornografiji ali fantazijah (nekaterim pa tudi za pornografijo ali samozadovoljevanje sploh ni mar). Ljudje smo očitno dovolj abstraktna in kompleksna bitja, da lahko fantaziramo tudi o stvareh, ki jih v resnici ne bi počeli, tudi če bi imeli možnost. Žal to definicije samo še bolj zakomplicira… zato pa ima vsak pravico, da se identificira, kot tisto, kar mu najbolj ustreza. Potem se mora pa potruditi, da drugim (predvsem pa partnerju) to uspešno razloži ;)

    @Domen: Se popolnoma strinjam z razliko med homoseksualcem in gejem. Glede tega, kaj so potrebni in zadostni pogoji, da nek odnos imenujemo ljubezenski, si pa ne morem prit na jasno, ne glede na to, koliko o tem premišljujem. Podobno kot Nevenki, tudi meni pri tem zmanjka tal pod nogami in se začnem vrteti v krogih. Zato pa rad slišim čim več različnih mnenj :)

    @ :) (: : V zadnjem času sem se precej navdušil nad Richardom Dawkinsom, zato bom citiral kar Sebični gen: “Marsikatero človeško gorje je posledica dejstva, da vse preveč ljudi ne more doumeti, da so besede zgolj pripomoček za sporazumevanje in da zgolj prisotnost besede [živeti] v slovarju še ne pomeni nujno, da v resničnem življenju tudi dejansko pomeni karkoli določenega.”
    Ta citat sicer govori o definiciji življenja, a se z lahkoto prenese na katerokoli drugo besedo.

  14. Trix  pravi:

    Par odgovorov iz prve roke :)

    @Nevenka:
    “…Prvi je gotovo hormonska slika. Ta se z leti spremeni pri vsakem človeku in vzporedno s tem tudi želje po spolnosti. Vsaj na ta del bi človek lahko gledal kot na bolezen, motnjo, če bi se to zgodilo prezgodaj, oziroma s v človekovem razvoju sploh ne bi razvilo. …So ljudje, ki imajo nedefiniran spol, torej tudi težavo z identiteto in hormoni.”
    Bolezen, motnja, težava so besede, ki jih uporabljamo, ko imamo predstavo o tem, kaj je normalno in kakšni bi ljudje morali biti. Glej, če nikoli v življenju ne razviješ spolne privlačnosti do ljudi, ne vem, zakaj bi bil to problem ali vzrok za zaskrbljenost. Enako kot oseba z nedefiniranim spolom (kot npr. jaz) nima “težav” z identiteto in hormoni – težave imam samo v toliko kolikor družba pričakuje od mene, da se obnašam na določen način. Poleg tega aseksualci pogosto poročajo, da so si dali pregledati hormone in še za nobenega nisem slišala, da bi mu odkrili kaj narobe s hormoni. Aseksualnost je odsotnost spolne privlačnosti, ne odsotnost spolnega nagona. Jaz si na primer nisem nikoli dala pregledat hormonov, ker nimam občutka, da je karkoli narobe z mano, in odsotnosti spolne privlačnosti ne občutim kot nekaj, kar bi bilo treba z medicinsko znanostjo “popraviti”.
    “Pri vsem tem biti sposoben nekih romantičnih čustev, ki so pravzaprav zelo povezana z bližino in ne želeti vključiti dotika?”
    Marsikateri aseksualci imajo radi dotik in različne vrste senzualnosti in ljubkovanja, le za seks jim ni. Najboljši opis sem slišala pred kratkim od ženske, ki je opisovala, kako se je s partnerjem dogovorila, da zdaj imata hiter seks, pri katerem ga ona zadovolji. Ona sama da uživa v vsem ljubkovanju pred in po tem, samo za tisti del na sredini ji je čisto vseeno. Da pač to naredi, zato ker ve, da je partnerju všeč, in ji je kul tako, zdaj ko oba vesta, da se pri tem ni treba njemu truditi zadovoljiti nje. Tako da se da tudi priti do kompromisov z jasno komunikacijo.

  15. nevenka nevenka  pravi:

    Vem, saj razumem to, a nagon, (ki je pri vseh ljudeh vedno manj izražen zaradi pritiskov življenja), vseeno želi seksualno potešitev.
    Problem bi moral biti v tem, kakšno?
    Aseksualnost bi pravzaprav morala biti breznagonskost, ki ne želi potešitve.
    Morda je štos samo v tem, da je dotik sprejemljiv samo kot čustveni jezik, ta vidik je ženskam tudi sicer bližji kot moškim, vsaj tako jaz na to gledam, če iskreno pogledam vase.
    Meni ni do neskončkega žokanja vame, orgazem mi je ljub, bližina, ki jo ob tem čutim pa neprecenljiva. In tudi v poeziji je to tisto, kar poskušam izraziti in dopovedati in se mi to zdi celo bistvo erotičnega sporočila, ki ga razmejuje od pornografskega. In ne gre samo za način izražanja, izbor besed, če hočete. In vulgariziranje. Gre za čutno kvaliteto.
    Tu nekje mora biti meja. Aseksualnost je pač najbrž res nekaj čisto preprostega. Pač ti orgazem nič ne pomeni, tako razlago bi še nekako razumela.
    Konec koncev je toliko govora o ženskah, ki hlinijo orgazme. Je njihovo življenje aseksualno? Tudi če same niso aseksualne?
    Ali pa gre morda samo za težavo, da enostavno ne morejo doživeti vzburjenosti in potešitve in zato vse skupaj za take ljudi nima pomena in si tega ne želijo, ker itak ne vedo za kaj gre, razen teoretično, seveda?

    Kaj je pa potem firgidnost?
    Ali imajo moški ekvivalentno “diagnozo”?

  16. Trix  pravi:

    Frigidnost, kot jaz to razumem, nima zveze z aseksualnostjo. Frigidnost je, ko imaš notranje inhibicije glede seksa, in ko prideš v seksualno situacijo, “zmrzneš”. Aseksualnost je, ko ti ni jasno, zakaj vsi ljudje mislijo, da je seks najboljša stvar na svetu, ko pa je tebi v najboljšem primeru blago zabaven in v najslabšem nagravžen in nehigieničen.
    Tisto o nagonu, ki želi seksualno potešitev in naj bi ga imeli vsi ljudje, preprosto ni res. Jaz še v življenju nisem želela seksualne potešitve, in si niti ne predstavljam, kakšen občutek je to. Tako da ja, breznagonskost, ki ne želi potešitve, bi bil čisto ustrezen opis. Ne vem, po kakšni logiki naj bi imeli vsi ljudje nagon po seksu. To se preprosto domneva kot resnično, pa mislim, da nima realne podlage. To je kot če bi trdili, da imajo vse ženske nagon po rojevanju otrok, in potem bi se spraševali, kaj je narobe s tistimi ženskami, ki jim ta želja manjka.
    Marsikateri aseksualci opisujejo orgazem. Meni osebno nič ne pomeni, citiram druge. Nekateri doživljajo pri seksu, pa pravijo, da tega ne občutijo kot nek izraz ljubezni ali ne vem kaj dragocenega, preprosto kot nek mogoče blago prijeten refleks organizma in da se ne splača toliko truda (seksa) vlagati za nič. Drugi rajši sami poskrbijo zanje z masturbacijo, in jih uporabljajo za sprostitev odvečne energije, jih ne povezujejo niti z ljubeznijo niti s seksualnostjo.
    Če ženske hlinijo orgazme, še ni nujno, da so aseksualne. Aseksualnost je odsotnost spolne privlačnosti in želje po spolnih odnosih. Hlinjenje orgazmov se verjetno pogosteje dogaja v odnosih med seksualci, glede na to, da jih je statistično več. Aseksualec, ki pri seksu ne doživi orgazma, se ne počuti nepotešen.
    Nekateri aseksualci ne doživljajo vzburjenosti, in tega ne dojemajo kot “težavo” in bi bili verjetno užaljeni, če bi slišali, da nekdo to omenja kot “težavo”. Drugi aseksualci doživljajo vzburjenost, nekateri ob glasbi, plesu, dotiku, nekateri ob masturbaciji, nekateri imajo fetiše. Le da pri njih vzburjenost ali a) vodi do masturbacije in je na ta način potešena, ali pa b) ne rabi potešitve, ker jim povezava vzburjenost-potreba po potešitvi ni jasna, in je vzburjenost sama po sebi pač nek občutek, ki pride in gre, ga ne povezujejo s spolnostjo in ni treba glede njega nič posebnega ukrepati.
    Mnogi aseksualci so moški. In mnogi bi se strinjali, da jim je pomembna čustvena bližina, dotik, čutnost, intimnost. In to poskušajo(-mo) izraziti na načine, ki so njim (nam) naravni.

  17. moonboy  pravi:

    Hvala Trix, zelo lepo povedano in zanimivo je slišati osebno zgodbo :)
    Ali imamo tudi v Sloveniji kako skupino za aseksualce, recimo forum ali kaj podobnega?

  18. nevenka nevenka  pravi:

    Hm, nisem trdila, da imajo spolni nagon vsi.

    Torej je pri vsej stvari to, da nagona ni, najbolj temeljni razlog aseksualnosti?
    Kaj pa potem usmerja ljubezensko čustvenost?
    Meni je namreč seksualna orientacija tista, ki mi usmerja ljubezensko željo po kompleksnem odnosu.

    Jaz sem vedno mislila, da je vzburjenost znak nagona.
    Ti praviš, da ni.
    Da nekdo lahko mastrubira in nima želje po spolni potešitvi?

    Nenavadno mi je to, moram priznati.

  19. Trix  pravi:

    Nekateri aseksualci doživljajo spolni nagon v smislu, da občutijo željo po stimulaciji spolnih organov (ne pa po seksu). Tako da ja, tisti ki masturbirajo, imajo željo po spolni potešitvi (ne pa spolne privlačnosti do drugih ljudi ali želje po spolnih odnosih). Nekateri drugi (na primer jaz) pa nimajo nobene želje po masturbaciji ali spolni potešitvi (in se jim reče, se mi zdi, nelibidoisti). Osebno včasih občutim vzburjenost, povečano energijo v območju genitalij ali po celem telesu, ki se pojavi sama od sebe, tudi med seksom se moje telo “normalno” odziva, vendar tega občutka ne povezujem z željo po spolnih odnosih ali s seksualnimi fantazijami o ljudeh, in nikoli ne čutim, da bi morala glede tega občutka kaj ukreniti, da bi se razrešil. Preprosto pride, če pride, in še prijeten je, in potem mine.

    V aseksualni skupnosti se torej razlikuje med “spolni nagon” (sex drive) in “spolna privlačnost” (sexual attraction). Temeljna značilnost, ki druži aseksualce, je to, da v odziv na druge ljudi ne doživljajo spolnega vzburjenja in želje ali potrebe po seksu z njimi. Ne glede na to, ali jih sicer ljubijo, ali sicer seksajo z njimi in ob tem doživljajo vzburjenje ali orgazme, ne glede na to ali so senzualni in imajo radi dotik ali pa rajši držijo ljudi na razdalji, ne glede na to ali so homo ali hetero ali bi ali pan, ne glede na to, kako se sicer identificirajo kot moški, ženske ali kaj tretjega, ne glede na to, ali so monogamni ali poli ali pa sploh nočejo “romantičnih” razmerij in so čisto zadovoljni s prijateljstvi. Bistvo je: ne občutijo spolne privlačnosti do drugih ljudi (ali živali, da ne bi kdo mislil).

    Kaj potem usmerja ljubezensko čustvenost? V aseksualni skupnosti se razlikuje med “romantično orientacijo” in “spolno orientacijo”; aseksualci sicer nimajo spolne orientacije, se pa marsikateri zaljubljajo in si želijo romantičnih intimnih odnosov z ljudmi, nekateri pri tem omenjajo zanimanje za isti ali nasprotni spol, marsikaterim pa je spol pri tem irelevanten in si potem rečejo bi- ali pan-romantiki. Drugi odklanjajo tudi pojem romantične orientacije – nekateri izjavljajo, da so v bistvu radi sami in se kdaj pa kdaj dobijo s prijatelji in jim je tako čisto všeč; drugi, ki odklanjajo pojem romantične orientacije, pa si sicer želijo intimne povezanosti z ljudmi, vendar na čisto nov način, ki ni “romantičen” ali ekskluziven v smislu “midva sva par”; pri tem se dosti pogovarja o intimnih skupnostih. Nekaj takega kot poliamorija, samo brez seksa.

    Moonboy, mislim, da je nekje slovenski forum, mislim, da se mu reče “nemejebat” :) , vendar nazadnje ko sem pogledala, se mi ni zdel preveč aktiven ali zanimiv.

  20. Trix  pravi:

    @Nevenka: zdaj še enkrat berem tvoje vprašanje, “kaj usmerja ljubezensko čustvenost”? Lahko odgovorim na primer zase. Imam željo po intimni povezanosti z ljudmi, s katerimi čutim čustveno, intelektualno, duhovno sozvočje, ki so odkriti, iskreni, preprosti, ki se znajo soočati s težavami in o njih komunicirati, ki se imajo radi in imajo radi življenje.

  21. nevenka nevenka  pravi:

    Kaj pa doživljanje človekove lepote? Je vsaj ta kriterij všečnosti(privlačnosti v nespolnem smislu)?
    Ali pa videz, izgled nimata nobene vloge?

    Ljudje dojemamo lepoto neodvisno od spolne usmeritve, ali pri aseksualni osebi sploh igra kakšno vlogo?
    V smislu, lepa muzika, lepa slika, lep človek in se vsaj na ta način lahko navdušiš nad nekom? Čeprav gre lahko zgolj za okus.
    Ker nekaj mora biti prvo, v človekovo dušo se na daleč in na hitro ne vidi?

  22. Trix  pravi:

    Mnogih aseksualcev ljudje ne pritegnejo na prvi pogled oziroma po videzu ali od daleč. Seveda znamo videti, kdo je estetsko lepega videza, celo se naučimo prepoznati, katere telesne lastnosti običajno veljajo za “seksi”. Ampak to ni nekaj, kar aseksualno osebo pritegne na ta način, da želi vzpostaviti globlji odnos s človekom, če ga sicer ne pozna.
    Večkrat preberem, kako kakšni aseksualci poročajo o “estetski privlačnosti” in pravijo: nekateri ljudje so mi tako lepi, ampak nočem seksati z njimi, rad bi jih samo risal ali gledal. So mi lepi na isti način kot je lep sončni zahod. Lahko se na ta način navdušiš nad nekom, ampak ne v smislu, da hočeš biti v intimnem odnosu z njim, ali da imaš seksualne fantazije o njem.
    Kakšno vlogo na primer meni igra videz? Zame velja, da mi je neznan človek zanimiv in privlačen na prvi vtis, če ima odkrit in direkten pogled, pokončno držo, če je urejen, če se jasno izraža (aja to ni videz, pardon), če se oblači ali ureja tako, da izraža določeno stališče (npr. všeč mi je, če nima make-upa, če nosi določen stil oblačil, ki je tudi meni všeč), všeč so mi ljudje, ki so bolj androgeni (ker potem občutim sorodnost z njimi, saj se tudi jaz ne identificiram z enim ali drugim binarnim spolom), všeč mi je, če se po videzu opazi, da znajo dobro skrbeti za svoje telo in zdravje, če izžarevajo pozitivno energijo in zaupanje… Uporabljam videz za to, da presojam njihovo duševno stanje. So mi pa pretežno vsi ljudje prej privlačni kot ne, redkokdaj srečam človeka, da bi se mi zdel grd. In pa, vsi ljudje, ki postanejo moji prijatelji, mi s tem postanejo fizično privlačni in lepi ljudje.

  23. nevenka nevenka  pravi:

    No, če mene vpršaš, imajo taki principi socialnega funkcioniranja celo svoje prednosti.
    Z nekaj manj varljivostmi se ukvarjate.

  24. Trix  pravi:

    Hja, meni je v bistvu še zdaj malo čudno, da v resnici ne funkcionirajo vsi ljudje tako kot jaz in se potem vsi skupaj v resnici ne samo delajo, kako jih seks in odnosi na temelju seksa res zelo zanimajo, zato ker je taka pač družbena konvencija… Recimo tako, kot eni ljudje hodijo v cerkev, samo zato ker so tako vzgojeni, sem si predstavljala, da je s seksom in odnosi okoli seksa. Je trajalo kar večino življenja, da sem si “gor prišla”, da mogoče pa drugi ljudje to res drugače doživljajo in da so res s srcem pri stvari… In mi je zdaj fascinantno, da jih podrobno intervjujam glede njihovega dojemanja spolnosti in odnosov :P Se mi zdi pomembno, da o teh stvareh več govorimo, ker če vsi samo potihem domnevamo, kako so naše izkušnje in želje identične, pride do po nepotrebnem strtih src :(

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !