Jugokotiček: Relativna oddaljenost

V Radgoni se zgodi prometna nesreča, v kateri umre domačinka. Če se ravno ne vozimo na delo čez mejo, o tem verjetno ne bomo izvedeli ničesar, pa čeprav živimo v Gornji Radgoni. Če pa bi se nesreča zgodila v Gornji Radgoni, bi omemba tega dosegla tudi marsikoga v Kopru.

Če dijakinja na maturi ne ve, kje je Kostel, bo na koncu imela točko manj. Da bo vedela, kje so Delnice – tega od nje ne pričakuje živ bog. Še po Karlovcu ali Čakovcu je nihče ne vpraša.

Neverjetno, kakšne sposobnosti imajo meje. Določajo, koliko bomo vedeli o nekem kraju, kolikokrat ga bomo obiskali, koliko ljudi v njem bomo poznali, kakšna bo relativna oddaljenost kraja od nas.

Francoski sociolog Gabriel Tarde je menil, da se je kmalu po nastanku nacij absolutna razlika med nacijami zmanjšala zaradi trgovskih menjav, razvoja industrije ipd. Povečala pa se je relativna razlika med njimi.

Meje so v glavi.

Meje so v glavah. Foto: DPA.

Relativna razlika se kaže tudi v tem, kako dojemamo ljudi iz nekega kraja. Ima Vipavčanka več skupnega s Celjanko ali Savudrijko? Skoraj verjetno je, da ima več negativnih predstav o slednji.

Negativne predstave zelo povečujejo relativne razlike. Slovenke in Slovenci imajo po mojem opažanju več negativnih predstav o hrvaškem narodu kot o drugih sosednjih narodih. Tako imajo verjetno občutek, da so se oddaljili od Balkana in da imajo prav toliko (če ne še več) skupnega z Avstrijci in Švicarji kot pa s Hrvati in Srbi.

Trenirke in številke, zapisane na rokah, so le vrh negativnega odnosa, ki se je dvignil pred javnost. Večji del pa opravlja izključevanje pod površino, na primer besede, ki zabolijo na šolskem hodniku. Čefur je med odraščajočo mladino najbrž še najpogostejša zmerljivka kot peder.

Razlike v glavah se morajo zmanjšati, do česar pride s poznavanjem druge kulture. Da bi to dosegli, mora obstajati le volja za to. S tem namenom bomo od zdaj naprej na Glavci vsak teden izvedeli nekaj o južnoslovanskih družbah in kulturah.

To ne bo le predstavljanje nečesa iz prostora, ki je južno od slovensko-hrvaške meje, ampak bo tudi predstavitev enega dela družbe med Kolpo in Karavankami. Med nami je namreč 8 odstotkov prebivalk in prebivalcev, ki imajo svoj izvor v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah. Vedeti ničesar o osmih odstotkih ljudi v svoji državi pa – preprosto rečeno – pomeni nevednost.

Za prvič poglejmo le jezikovno sestavo omenjenih osmih odstotkov prebivalcev. Po popisu leta 2002 je v Sloveniji živelo 2,8 % oseb, ki so kot svoj materni jezik navedle hrvaščino. Hrvaščina je tako najbolj razširjen manjšinski materni jezik v Sloveniji. Srbščino je navedlo 1,6 % vprašanih, prav toliko tudi bosanščino, makedonščino pa 0,2 %. Presenetljivo je, da je desetletje po razpadu Jugoslavije 1,9 % vprašanih kot svoj materni jezik navedlo srbohrvaščino. Prav o (ne)primernosti tega poimenovanja pa se bomo poučili prihodnji teden.

Domen

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Jugokotiček: Relativna oddaljenost”

  1. Miha  pravi:

    Fajn prispevek. Všeč mi je, da ni vse omejeno samo na LGBT tematiko. Z napisanim se pa kar strinjam, čeprav še nisem na tak način razmišljal o mejah.

  2. Domen  pravi:

    Miha, upam, da ti bodo všeč tudi naslednji prispevki o južnoslovanskih družbah in kulturah. Lp.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !