Dragi prijatelj

Ne maram čustveno nestabilnih ljudi. Predvsem takih, ki so na prvi pogled povsem normalni in se počasi in nezavedno spremenijo v nočno moro. Moral bi vedeti, kaj se bo zgodilo, ko mi poveš, da si si v preteklosti prerezal žile. Želel sem biti tvoj prijatelj, ti pa si se zaljubil vame, čeprav imam fanta. Sedaj sem jaz tisti, ki je pokvarjen. Ker sem te tolažil, ko si jokal. Bil tiho, ko si kričal name.

Ni prvi prijatelj, ki je narobe razumel stavek »Srečen sem v svoji zvezi.«. In ni zadnji. Zmeraj sem si želel gej prijatelja. Sprašujem se, ali je to v svetu, kjer je ponudba omejena, sploh možno. S kom boš v zvezi potemtakem? Morda bo to zadnji privlačen gej, ki ga boš spoznal. Mentalni pritisk majhnosti akvarija, v katerem plavamo, nas sili k večji zbližanosti, k izkoriščanju vsake priložnosti, ki se nam ponudi.

Ne živim tako. Rad bi zgolj prijatelja. Evnuha, če je le mogoče.

Vzel sem si te, metal skrivne namige in ti med vrsticami izpovedoval svojo neugasljivo strast , vse dokler ni ostala prazna lupina zmešnjave. Sploh veš, kaj hočeš? Odkar sva se nehala pogovarjati, si zaživel novo življenje. Kot prava žrtev čustvenega posilstva si končno odkril smisel. Se postrigel, menjal stil oblačenja in se pričel družiti. Prosim, ne pozabi mi omeniti tega, ko te vprašam, kako si. Da bom videl, kaj zamujam.

Jebeni psiho.

Jure

  • Share/Bookmark
 

26 odgovorov na “Dragi prijatelj”

  1. oh-ja  pravi:

    Jure,
    Nad prijateljstvom nikoli ne obupaj! :)
    Pa naj bo prijatelj gay ali straight….
    Moj najboljši prijatelj je tudi gay. Brez njega ne bi mogel živeti in z njim sem zbližan bolj kot si lahko predstavljam biti zbližan s katerimkoli tipom v svojem življenju, kajti ta bližina – ko čutiš ob sebi pravega prijatelja je vredna več kot kakršnakoli druga! :) .
    In če se ta tip ni zavedal tega, potem tudi ni bil vreden tvojega prijateljstva!

  2. Gaber  pravi:

    Strog si. Tipček ne more pomagat, da se zatreska v tebe. Jaz sem se tudi že. V prijatelja. Si ga zelo želel. In ga položil. Tukaj se ne da nič pomagat. Nič vplivat. To vse je močnejše. ;)

  3. mešanček  pravi:

    Res si strog :) Vsak ima svoje rane. In kompenziramo… Eni bolj uspešno, drugi manj.
    Najboljšega prijatelja sem našel v ženski :) In v svojem fantu. Idelano bi bilo imeti še enega, v drugi osebi. Ga ne najdem… Morda ne iščem dovolj, me odvrača net in vsa ta procedura :)

  4. Jure  pravi:

    @oh-ja: Spoznal sem par ljudi in z nikomer se nisem uspel povezati, kot bi si morda želel. Obupal ne bom, toda postajam vse bolj apatičen :D Zavidam ti!

    @Gaber: Kaj drugega ne bi niti pričakoval od tebe :P Odvisno od osebe. Če prijatelja dojema kot seksualen objekt, bo slej kot prej prišlo do težav. Ali prijetnih doživjajev :) Moraš priznati, da mi strogost pristoji.

    @mešanček: Tudi sam imam najboljšega prijatelja v svojem fantu, vendar včasih to ni dovolj. So stvari, ki bi jih delil tudi s kom drugim. Preko interneta se nikoli ne najde nihče dober :(

  5. Dragi prijatelj  pravi:

    Jaz vsaj ne čutim potrebe o pisanju žaljivih blogov o 4 leta mlajšemu najstniku, ki je imel v preteklosti težave s sprejemanjem samega sebe in je padel v kronično depresijo, da si “pumpam” samozavest. Napiši še par takšnih blogov in zavedi še kakšnega najstnika pa boš zagotovo našel prave prijatelje. Toliko o psihotih, razumevanju in čustveni razvitosti ter stabilnosti. Tolažil si me ker sem jokal zaradi tebe. Bil si tiho ko sem kričal nate zaradi tvojih dejanj. Mati Terezija. Bravo.

    “Morda bo to zadnji privlačen gej, ki ga boš spoznal”. Uhh ja. Ne gre nam tako slabo v naši skupnosti kar se videza tiče.

    Vsaka zgodba ima dve plati. O tebi bi se tudi dalo marsikaj mastnega napisati, pa nimam te potrebe. Najdi druge vire višanja samozavesti.

    Lep pozdrav.

  6. Jure  pravi:

    Točno o tem govorim :D

  7. Dionysus  pravi:

    Verjamem da si mu povedal da od tebe ne more pričakovati več kot le prijateljstva in najverjetneje je na začetku ta boga duša sama sebi dopovedovala to isto stvar. Ampak verjamem tudi da je to ena izmed stvari ki jih verjetno ni mogel kontrolirat. Nevem če bi se kdo zavestno želel zatrapat v zasedenega fanta. Mogoče je sprva pri tebi res iskal le prijateljstvo, našel pa je osebo s karizmo in karakterjem ki je bila po njegovem mnenju kot ulita za njega. Po moje ni hujšega občutka kot da v tem “akvariju“ najdeš osebo s katero bi bil pripravljen deliti svoj svet, ta oseba pa na žalost že plava z drugim :( Saj si je v veliki meri sam kriv da je dopustil da je prišlo tako daleč, samo več kot očitno si imel opravka z čustveno zelo labilno osebo, tak da ne bit tako strog do njega. Vsi s(m)o samo ljudje. Upam da se nekega dne ne znajdeš na drugi strani svoje zgodbe.

    Pa ne se sekirat, dobrega prijatelja boš že našel ampak to bo prišlo sčasoma. Nekaj takega ne moreš prisilit. Zadeva zahteva svoj čas :)

  8. Marko  pravi:

    Iz izkušenj vem kak je to. Večina ljudi, ki sem jih spoznal išče samo eno stvar – fanta. Tudi, če eksplicitno pojasniš že na začetku, da si zaseden. Vsaj od teh, ki jih na novo spoznaš. Ne vem, Slovenija je mala, zato je tudi toliko manj gejev. In Dragi prijatelj, jaz ne vem kje ti iščeš geje ampak jaz v Sloveniji zelo težko najdem kake lušne geje. There’s always something wrong :D

  9. Marko  pravi:

    Aja še to,

    @ Dragi prijatelj: Vidim, da si ti očitno tisti, ki je omenjen v blogu. Razumem zakaj si jezen ampak moraš tak gledat – to je blog. V blogu ljudje pač opisujejo svoje življenje, povejo svojo stran zgodbe. Vsak se ima pravico izražati. Tudi ti jo imaš, zakaj pa ne bi ti napisal blog o tem kaj se je zgodilo. Mislim če bi čutil potrebo po tem – why not. Veš kaj mislim? :P

    Kolko sledim Juretovim blogom to ni prvič, da piše o ljudeh v svojem življenju. Pravzaprav skoraj vsi njegovi blogi so o tem :)

  10. Jure  pravi:

    @Dionysus: :) Hvala, se povsem strinjam. Vsi delamo napake, vendar ne bi smeli stresati jezo zaradi le-teh na druge. Napisal sem prestrogo, a mnenje drži. Ta maska preporoda bo padla. Fant bo moral pokopati zamero in le takrat bo lahko zares zaživel dalje.

    @Marko: Imaš prav, tudi sam še nisem srečal veliko lušnih. Dejansko so vsi blogi tako ali drugače o ljudeh iz mojega življenja. Drugače kot gledano s svoje strani ne morem pisati.

  11. Dragi prijatelj  pravi:

    @Marko: Lepo povedano. Vendar nekaj je povedati stvari s svojega življenja, drugo je blatiti okrog nesmisel. Nisem imel namena razdirati njegovega razmerja ali karkoli podobnega. Sem spoznal njegovega fanta in sta se mi oba zdela prijetna. Tukaj se je začel konflikt med razumom in čustvi.

    Torej spoznala sva se in jaz sem se zaljubil. Zdel se je zaupanja vredna oseba in sem mu razložil kakšne težave sem imel pred petimi leti s sprejemanjem sebe (jaz ne razlagam po spletu tega kar je on meni zaupal, ker se mi zdi nemoralno). In zdaj ta dejstva povezuje s tem kakšen blodnjav psiho sem, kot da 1. se v petih letih ni nič spremenilo in 2. sem sploh prvi in zadnji, ki je imel težave s sprejemanjem sebe. Ne da bralci ne poznajo situacije, še Jure sam je pomoje ne. Ljudje se zaljubljamo, ljubezen nas dela slepe. Vsekakor pa so bila vključena dejanja in njegove besede, ki se mi zdijo pošteno in očitno zgrešene glede na njegovo željo po prijateljstvu. On me prepričuje, da vedno vidim kaj hočem, da je želel biti le prijatelj. “Vzel sem si te, metal skrivne namige in ti med vrsticami izpovedoval svojo neugasljivo strast” – ne razumem kaj je zdaj to. Sarkazem ali so to spet blodnje?

    To kaj se je zgodilo med nama je med nama, ne pa javna popestritev. Ne vem kaj je tako čustveno labilnega v moji zaljubljenosti in razočaranju, to je življenjsko. Jaz sem sprejel to dejstvo in ne čutim potrebe, da bi se na spletu razkazoval kot žrtev psihota. In jaz sem tisti, ki je imel zlomljeno srce, ne on.

    Meni se zdi on labilen. Vse slabe etikete je zlepil name, pa še vedno mi ni pustil oditi in nadaljevati s svojim življenjem. Ne razumem zakaj tako groznemu jebenemu psihotu uspe dobiti družbo, spoštovanje in razumevanje, med tem ko on išče drobtinice prijateljstva po svetu.

  12. glavca glavca  pravi:

    @Dragi prijatelj: Če želiš, bom prispevek umaknil. V prispevku se ne prepozna ne tebe, ne Jureta. Kdo sta, vejo le tisti, ki vajino zgodbo že poznajo.

    @Dragi prijatelj in Jure: Vsak od vaju je napisal svojo plat zgodbe. Predlagam, da si ne pišeta več komentarjev in poiščeta druge načine, kako se bosta pogovorila o vajini skupni izkušnji.

    Iztok K

  13. pogumn  pravi:

    Mislim da vedno mora bit simpatičnost ,privlačnost in zaljubljenost ,ko nekoga spoznamo.Ko pa ga bolje spoznamo osebo pa tega naenkrat ni več,zlasti pri tistih ,ki so v vezi.Nastopi razočaranje jeza itd. Nato odtujitev in čez čas tisto pravo prijateljstvo ,ki pa je včasih spet pogojeno z ozadjem interesom.
    Ali z nekom ,ki nam ni prijazen na oči v lokalu lohka spletemo pogovor? Zelo teško ,ker mu že v začetku nepustimo blizu.
    Oba sedaj potrebujeta čas.Premislita,pozabita na izrečene besede en o drugem in čas bo prinesu ali sta lohka prijatelja.Mislim da je med vama tko kot med večino ljudi t.i. komunikacijski šum,katerega lohka rešita le ,če bosta vztrajna. Nikoli ne išči napake pri drugih ampak pri sebi.KAJ LAHKO JAZ SPREMENIM, DA SM LAHKO NJEGOV PRIJATU. To sedaj ne pomeni da greš iz veze vn .Morda sm biu preveč vsiljiv,preveč zauplijiv,sm mu dajal napačne signale,mu preveč dovolu morda premalo itd. itd.

  14. Jure  pravi:

    @Glavca: Stvar sem namenoma napisal tako, da se v njej nikogar ne prepozna. Zadnje, kar si želim je, da bi kogarkoli želel javno blatiti. Sem pa znan po izbiri spornih tem. Večina zgodb je napisana s strani strtih src. Kaj pa tisti, ki smo jih hote ali nehote strli?

    @pogum: Hvala :) Čas je moj zaveznik. Ko gledam nazaj, razumem zakaj je prišlo do zmešnjave in kako so bile lahko nekatere stvari napačno razložene. Kot sam praviš – napravil sem vse te napake.

  15. pogumn  pravi:

    @Jure: Globoko zadihaj vzemi si čas nato pa poskusi znova .Tudi sam sem velikokrat v taki situaciji ,ko se s kakim fantom enostavno nemorem ujet.Vendar z enimi sm pršu nazaj v stik pač z drugimi ne .Vse je odvisno koliko je volje na obeh straneh.
    Jao kako sm zameru enemu tipu k me-ni pozdravu na morju ,ko sva se srečala .grrr še danes bi ga najraje pregriznu pa čeprav sva se dol dala .Sam pač nism mu všeč in sedaj ga tudi jaz nepozdravljam in to je to.

  16. GL  pravi:

    “Vzel sem si te, metal skrivne namige in ti med vrsticami izpovedoval svojo neugasljivo strast , vse dokler ni ostala prazna lupina zmešnjave.”-to se da razumeti, kot da si se od začetka želel poigrati z nekom. Če iščeš prijatelja, mu ne izpoveduješ strasti, ali ja? Čemu nekomu pošiljati lažna sporočila, če ne nameravaš nadaljevati v tej smeri?
    Iskrenost je pogoj za dober odnos, tudi na neverbalnem nivoju. S tem si ga očitno prizadel.(kar sam pojasni)
    Ok, nekdo ni razumel pravil tvoje igre. Se zgodi. Ker pa se je odmaknil od tebe in naredil nekaj zase, izgleda, si bil užaljen. Moral bi biti vesel zanj, da je “napredoval”, in zase, da si mu pri tem nehote pomagal.
    “Jebeni psiho.”-to bi pa komot izpustil, čeprav si jezen nanj. Mislim, da je velika večina kdaj v afektu razmišljala o samomoru, nekateri so tudi poskusili, pa nebi nikoli več. Stvar zrelosti.

    Pošteno se mi zdi, da nekoga, s katerim imata nasprotne namene, pustiš pri miru, in od njega pričakuješ isto.
    Ko se pa stvari razjasnijo v glavah in umirijo, potem pa se temu lahko kdaj kasneje tudi skupaj smejeta.

    Menim, da oba rabita še nekaj izkušenj. Razumem oba in ne obsojam nobenega od vaju. Tisti trenutek sta pač ravnala tako, kot sta mislila, da je ustrezno.

    Aja, a je to, da si srečen v svoji vezi, mogoče zate opravičilo ali izgovor za tvoj način funkcioniranja? Včasih tak stavek lahko pomeni nasprotno.

  17. Jure  pravi:

    V tem odstavku je ironija. Napisal sem, kar je rekel, da sem storil. Hotel sem se pogovoriti z njim; doseči, da ni več jezen name, in je spodletelo. Prijatelja ne bi zapeljeval.

    Vesel sem, da je napredoval, vendar se mi zdi, da je vse skupaj le navidezen napredek. Če bi res doživel novo razsvetljenje, bi mi odpustil domnevno izkoriščanje.

    Namenoma nisem izpustil tega. Sem že zbrisal, vendar ne vidim smisla v samocenzuri. To je vendarle moj dnevnik.

    Da sem srečen v zvezi je dejstvo. Nezmotljiv aksiom.

  18. GL  pravi:

    Koliko je od tega dogodka?

    Pri pravi zaljubljenosti lahko mine več let, da nisi prizadet ob srečanju osebe, ki te je zavrnila. Vsekakor pa se to lažje preživi, če se na to osebo jeziš in iščeš njene slabe lastnosti. Očitno nisi bil dovolj prepričljiv, da bi ti verjel in je mislil, da se hecaš. Očitno si podzavestno oddajal napačne signale(ti si pa mislil, da ga tolažiš).Na koncu je zanj tudi izpadlo kot izigravanje.

    Karkoli ti je zaupal o sebi, npr o samomoru, zlorabah ali podobnem, tega zaupanja nebi smel zlorabiti in objaviti, pa čeprav je to tvoj blog. Malo je nemoralno in neestetsko.

    Kaj pravi tvoj fant na vse to?

  19. Jure  pravi:

    Od tega je kak mesec.

    Imaš prav. Saj to sem mu skušal tudi razložiti, pa nikakor ne gre. Bom pač moral počakati in videti.

    O sebi mi je zaupal veliko več, vendar sem uporabil stvari, ki so se mi zdele pomembne pri orisu osebnostnega profila. Nenazadnje nisem niti omenil njegovega imena, ne opisal izgleda, niti starosti. Storil nisem ničesar nemoralnega, saj ga nihče ne more prepoznati.

    Moj fant se tu in tam heca na moj račun okoli celotne stvari, drugače pa se s tem ne ubada kaj veliko. Vseskozi je bil zraven, celo skupaj smo se družili. Kdo bi hotel vlačiti s seboj v kino tipa, ki ga osvaja poleg fanta, ki ga ima?

  20. aŁeš  pravi:

    That awkward moment, ko se na platformi tak javnega tipa nekatere stvari pač ne povejo. Misliš, da tega ne bi mogel zaviti v malo bolj zagrinjajoče metafore? Če že moraš to deliti z ostalimi, res toliko izgubiš, če situacijo pomotniš? Ker tudi če ti je to dnevnik, tako osebnega tipa ni ravno primeren za neko mesto, kjer lahko zapis vidi vsakdo…

  21. Jure  pravi:

    In kaj tako zelo osebnega je bilo zapisanega?

  22. GL  pravi:

    Karkoli, kar ti je bilo povedano kot zaupno, ni za objavo. Če pa objaviš, zlorabiš to zaupanje. Moralne kvalitete človeka prepoznaš po tem, da, čeprav je jezen nate, tvojega zaupanja ne zlorabi in tega ne pove naprej v kakršnikoli obliki. Kaj šele, da da na blog. Ravno v tem, da zaupano ostane zaupno, je veličina in moralnost človeka.
    Svojo večvrednost in superiornost nad tem vate zaljubljenim tipom bi ohranil ravno tako, da bi s spoštljivo distanco govoril o konkretnem problemu, ki si vanj osebno vpleten. Tako je bila tvoja poteza moralno vprašljiva.
    Od drugih se želimo razlikovati po tem, da smo od njih boljši, le redki zaradi svojih težav in motenj želijo biti slabši od tistih, s katerimi se primerjajo. In ti se tu nehote postaviš v to pozicijo.

  23. aŁeš  pravi:

    Kaj bi rad da ki kak del posebej izpostavim? Ker mam načeloma občutek, da je vse skupaj dokaj osebno. Pa ne mislim osebno v smislu da se toliko tebe to tiče, ker to bi se pri nekem “dnevniku” itak naj, ampak da maš tako navezovanje na nekoga drugega. Potem pa še ta oseba odkrije tvoj prispevek. Neprijetno, v najboljšem primeru.

  24. Jure  pravi:

    @GL: Nobena pripoved skozi oči vpletenega ni objektivna, pa se naj še tako trudi. Da bi se pretvarjal, da se me to ni dotaknilo, bi bila laž. Pišem o tem, kar se me dotakne.

    Tudi on je o meni za tem govoril svojim prijateljem in ni izdal mojega imena ali česarkoli osebnega. Ne počutim se izdanega in dokler me ščiti z anonimnostjo, je vredu.

    Nisem se primerjal z nikomer. Vsi imamo svoje kvalitete in hibe.

    @aŁeš: Prosim, izpostavi. Poleg tega ne poznam osebne zgodbe, ki se ne bi osebno navezovala na absolutno nikogar, razen Brodolomca Toma Hanksa.

    Če si pa hotel namigniti, da je ta “dnevnik” bil spisan v namen maščevanja, pa mi povej zakaj potem nisem izdal nobenih osebnih podatkov ali opisa?

    In da ga je našel ni nerodna stvar. Končno je slišal tudi mojo plat zgodbe, ki je prej nikakor ni hotel.

  25. Dragi prijatelj  pravi:

    @aŁeš. Marsikaj ni bilo povedanega. Je normalno, da nekoga, ki je zaljubljen vate povabiš na noč gledanja filmov, se pred njim slečeš do spodnjic, ga povabiš pod skupno odejo in mu čez par ur cuddlanja poveš, da želiš biti le prijatelj? To delajo prijatelji? Mogoče pa sem čuden, ker se jaz ne slačim pred svojimi.
    Naj še povem, da sta bila v času tega dogotka s fantom “na pavzi” torej ni bil v zvezi. Čez par dni se je poljubljal s povsem tretjo osebo in to tudi tako mimogrede priznal. Še vedno govorim le o lastnih izkušnjah z njim. In NE publiciram tega kakšne psiho stvari je delal on v preteklosti. V primerjavi z mojimi so njegove v ožjem intervalu od petih let. Težko razumem poanto tega bloga. Kupovanje ljudstva je očitno spodletelo.

    Bralci blogov: keep an open mind. Možno, da se kdaj napačna izmed oseb pitožuje, da je naletela na nestabilnega psihota.

  26. glavca glavca  pravi:

    @Dragi prijatelj in Jure: Moj predlog poznata. Med vama so nerazčiščene zadeve in razprava tukaj ne prispeva k njihovemu razreševanju. Iztok K

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !