Vse kar je lepo, vse kar bi lahko bilo

Začeti znova daleč stran od doma je težje, kot sem mislil, da bo. Morda pa le nisem tako močan. Novo okolje me je prevzelo, priznam, in prvič v svojem življenju je pot naprej preveč meglena za oči. Otava mi jih žge, zato raje gledam v tla. Zora je že zdavnaj tu, a je ne vidim, ker še vedno zrem v siv asfalt pod nogami. Ne vem več kako naprej, ampak zdaj pa res ne. Neučakan sem, tako kot vedno, vendar je zdaj drugače, ker imam veliko več za izgubiti. Hočem, da se vse že enkrat razplete, da sanje vsaj enkrat narišejo realnost. Hočem … mah, po resnici, nimam pojma kaj.

YouTube slika preogleda

Življenje se zgodi tako hitro, sploh nimaš časa razmišljati. Novi obrazi, ki jih bledi tema noči, novi prijatelji, ki nekako razumejo pot, ki jo hodiš, ter fant na vlaku nekje med Berlinom in Bonnom. Vsi se te dotaknejo na drugačen način, te spremenijo, oblikujejo in potem se znajdeš nekje na sredini sveta, v popolnoma novi podobi. Moč verig popušča in kmalu bo od njih ostal le še prah. Ob misli kaj vse me čaka, sem vznemirjen, trd. Markus me jutri pelje ven. Mogoče ga poljubim.

Žan

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Vse kar je lepo, vse kar bi lahko bilo”

  1. Gaber  pravi:

    Potrebnež mali, ti hodiš okoli trd. To je lepo. :P Markus, tace stran! ;) Jao, kako ti je tam?

  2. Žan  pravi:

    @Gaber Lepo mi je. :) Počasi se bom že ustalil. Markus si pa ne more pomagati ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !