Pismo nekdanjih dijakov in odgovor vodstva

JAVNO PISMO RAVNATELJICI IN POMOČNICAMA RAVNATELJICE ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA

Spoštovani,

v tem tednu smo iz medijev izvedeli, da Koprska škofija v okviru škofijskega dneva mladih 28.4.2012 na Šolskem centru Postojna organizira celodnevno druženje, katerega del bo tudi predavanje »ozdravljenega geja« Luca di Tolve, ki naj bi mladim »pomagal najti same sebe«.

Trdno smo prepričani, da diskurz medikalizacije homoseksualnosti v 21. stoletju nikakor ni primeren in služi izključno namenu označevanja lezbijk in gejev kot bolnih, nenormalnih, patoloških, sprijenih ter potrebnih spreobrnitve oz. ozdravljenja. Homoseksualnost ni ozdravljiva, saj ni bolezen. To je Ameriško psihiatrično združenje potrdilo že leta 1973, Svetovna zdravstvena organizacija pa leta 1991.

Luca di Tolva se (z obilno pomočjo RKC) propagira kot uspešen rezultat t.i. reparativne terapije (reparirati, lat. popraviti, izboljšati), ki »zdravi« homoseksualnost. Metoda je milo rečeno kontroverzna. Temelji na ideji, da je homoseksualna spolna usmerjenost deviacija, ki izvira iz psihološke neuravnovešenosti posameznikov, usmerja pa se predvsem na geje. Uradne tehnike »zdravljenja« zajemajo predvsem oponašanje stereotipnega vedenja heteroseksualnih moških (predvsem načina hoje, govorjenja, oblačenja, itd.), zanimanje za nogomet in šport na splošno, izogibanje »ženskim« dejavnostim in interesom in v končni fazi osnovanje »normalnega« razmerja z žensko, ob vsem tem pa predvsem veliko molitve. »Neuradne« tehnike, o katerih pričajo primeri neuspešnih »ozdravitev«, pa so bistveno manj smešne, saj gre za prisilno gledanje homoseksualnih pornografskih vsebin in prisilno samozadovoljevanje ob sočasnem prejemanju elektro šokov oz. sredstev, ki povzročajo bruhanje ali bolečino. Nekoliko spominja na dresuro živali, kajne?

Menimo, da se vsak posameznik – ne glede na spolno umerjenost – zaveda, da si ne izbira sam, kdo ga privlači. S potlačevanjem enega od bistvenih delov lastne identitete, reparativna terapija vodi zgolj do frustracij, samoobtoževanja in v veliki večini primerov do depresije in pogosto do samomora.

Reparativna terapija oz. zdravljenje homoseksualnosti pa je le ena problematična zadeva. Luca di Tolva pravi, da je v času, ko »je bil gej« (med 13. in 31. letom), dobil virus HIV. Danes je »ozdravljen« v heteroseksualca in poročen z žensko, s katero skušata dobiti otroka. Trdi, da bo z otrokom vse v redu, saj se je zgodil čudež: odkar je poročen, je namreč virus HIV izgubil moč – »ozdravljen« je tako homoseksualnosti kot tudi virusa HIV.

Luca di Tolva propagira vsaj dve skrajno problematični ideji. Prvič, da je homoseksualnost ozdravljiva – s čimer implicira, da je homoseksualnost bolezen in drugič, da virus HIV lahko čudežno izgine zgolj zaradi spreobrnitve iz »nenormalne« v »normalno« zvezo (ne izvemo pa, če je možno čudežno izginotje HIV-a pri posameznikih, ki so že v »normalnih« heteroseksualnih zvezah). Verjamemo, da z nami – ter z medicinsko stroko – delite mnenje, da virus HIV povzroča neozdravljivo bolezen in da je tovrstno zavajanje mladih lahko izjemno nevarno in popolnoma nedopustno.

Sami sicer zagovarjamo načelo ločitve države in verskih skupnosti. Po drugi strani pa vemo,
da imajo ustanove, kot je Šolski center Postojna, stalno prakso oddajanja svojih prostorov v različne namene in različnim najemnikom, vključno z verskimi skupnostmi. Zavedamo se, da vam tovrstna dejavnost prinaša dodaten prihodek in v kolikor na ta način pridobljena denarna sredstva prinašajo višjo raven izobraževalne dejavnosti, nas to ne moti. Skratka, povod k našemu pozivu ni oddajanje prostorov, niti najemniki, moti pa nas skrajno neprimerna vsebina, ki jo v tem primeru namerava najemnik prostorov (RKC oz. Koprska škofija) podajati mladim.

Ne vemo, ali ste bili s strani organizatorja škofijskega dneva mladih obveščeni o vseh zgoraj naštetih dejstvih. Kakorkoli že, mislimo, da smo našteli dovolj spornih zadev, da od vas upravičeno pričakujemo odgovor, kako nameravate rešiti nastalo situacijo.

Podpisniki pisma smo na Šolskem centru Postojna preživeli štiri srednješolska leta, ki so nam nudila trdne temelje za nadaljnje življenje. Menimo, da ta inštitucija, kot laični izobraževalni prostor nikakor ni primerna za vsebine, ki so sporne in škodljive – predvsem za mlade. Zato vas kot bivši dijaki, ponosni na šolo, kjer smo maturirali pozivamo, da ohranite njen ugled in ustrezno ukrepate!

Lep pozdrav.

Mirjana Frank, Anja Kocman, Jernej Verbič, Sandi Prosen, Maja Vidrih, Ula Tomaduz, Samo Vesel, Jure Črnič, Aljoša Gerželj, Nika Kosič, Simon Stegel, Saša Zidanšek, Klara Škrinjar, Neja Kalan, Anita Prosen, Maša Čuk, Petra Gavranovič, Neja Marentič, Doris Vatovec, Damir Frlan, Karmen Pahor, Tina Urbanc, Sanja Nikolić, Ana Vadnou, Ana Petkovšek, Kaja Česnik, Dina Savčević, Matej Košir, Eva Nared, Ana Doles, Danaja Grešak, David Tavželj, Uroš Mlinar, Jana Morelj, Nina Ogrizek, Andrej Blažina, Tina Vlasič, Jelka Bajec, Katja Jordan, Urša Marin, Rok Djordjević, Rebecca Bojanić, Nina Zafred Padmé, Barbara Fajdiga, Agata Lipovšek, Daša Ribnikar, Polona Rudolf, Mehmed Muhović, Goran Mance, Petra Grbec, Anja Rebec, Teja Martinović, Anja Sržič, Michaela Selmani, Tadeja Pirih, Manca Klun, Petra Čuk, Urška Jurić, Anja Raspor, Uroš Raspor, Natanael Horvat, Janja Kržišnik, Anica Horvat, Vanesa Spači, Teuta Spači, Grega Bergoč, Mirella Bergoč, Anastazija Spači, Vanja Metelko, Jana Franetič, Manca Jurca, Jerneja Kržič, Tadej Križaj, Ksenija Žnidaršič, Gašper Kraševec, Nuša Lavrenčič, Nives Nadoh, Tanja Zvijerac, Zala Slabe, Sara Bekš, Katarina Baša, Biljana Brkić, Tadeja Penko, Ines Muratovič, Andreja Čepič, Borjan Pendarov, Kristina Širca, Monika Kocman, Nina Kapelj, Zala Hreščak, Jana Bider, Nives Agič, Anja Ferfila

Zadeva: ODGOVOR NA JAVNO PISMO RAVNATELJICI IN POMOČNICAMA RAVNATELJICE ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA

Postojna, 19. april 2012

Spoštovani,
V zvezi z vašim pismom glede oddaje šolskih prostorov vam sporočam, da ima šola, tako kot ste tudi že sami pravilno ugotovili, stalno prakso oddaje šolskih prostorov različnim najemnikom (raznim društvom, glasbenim skupinam, športni zvezi , različnim verskim skupnostim. ..). Prihodek, ki ga šola na tak način realizira, je namenjen izključno dodatnemu financiranju različnih dejavnosti šole.
Pravna osnova za oddajo prostorov je Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki v 72. členu definira avtonomijo šolskega prostora in navaja, kaj se v šoli sme ali ne sme izvajati. Izrecno je na šoli prepovedano delovanje političnih strank. Prav tako ni dovoljena koncesijska dejavnost, ki v skladu z zakonom obsega:
verouk ali konfesionalni pouk religije s ciljem vzgajati za to religijo,
pouk, pri katerem o vsebinah, učbenikih, izobraževanju učiteljev in primernosti posameznega učitelja za poučevanja odloča verska skupnost,
organizirane religiozne obrede.
Nič od navedenega se na šoli ne bo izvajalo.
Mnenje je usklajeno tudi z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Pri razreševanju nastale situacije smo se posvetovali tudi z ustavnim pravnikom dr. Andražem Terškom iz Univerze na Primorskem. Opozarja na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi U-I-68/98, ki jo najdete na spletišču US.
Navaja:
»Če verska skupnost ima svoje prostore, pa niso ustrezni, ji lahko omogočite uporabo šolskih.
Če svojih prostorov nima, ji celo MORATE omogočiti uporabo.
Važno je, da to ni del programa, ki ga izvaja šola, da učenci niso tja napoteni in da to nima nobene zveze s poukom.«
In dodatek:
»Iz opisa programa ne izhaja, da bi šlo za kaj nezakonitega. To, kar je v pismu pojasnjeno, seveda ni kak sovražni govor ipd.«.

Glede napovedanega dogodka vas obveščam, da je šola dobila vlogo za oddajo prostorov s strani Škofijskega odbora za mlade, Škofija Koper, dne 14. februarja 2012 in pripravila tudi soglasje za oddajo prostorov. Dogodek se bo odvijal 28. aprila 2012, to je v času prvomajskih počitnic, ko na šoli ni dijakov in se na šoli ne izvaja pedagoška dejavnost.
Poskrbeli smo, da je zadeva pravno formalno urejena in da se najemniki držijo vse predpisane zakonodaje. Vsebina njihovega srečanja ni v naši pristojnosti.
Ker v pismu navajate, da ste dijaki oz. nekdanji dijaki naše šole, ki ste pri nas preživeli štiri srednješolska leta in da ste na šoli dobili dovolj trdne temelje za nadaljnje življenje upam, da ste dobili tudi dovolj širine, zrelosti in modrosti, da veste, da posamezen dogodek, ki je slučajno organiziran v nekem prostoru, NE MORE, NE SME in NE BO vplival na naša prizadevanja vzgajati dijake v STRPNOSTI, RAZGLEDANOSTI, KRITIČNOSTI in RAZUMEVANJA DRUGAČNOSTI.

Helena Posega Dolenc, univ. dipl. ekon.
direktorica ŠC Postojna

Mirjam Počkar, mag
pomočnica ravnateljice in predstojnica gimnazije

  • Share/Bookmark
 

2 odgovorov na “Pismo nekdanjih dijakov in odgovor vodstva”

  1. glavca glavca  pravi:

    Dogajanje lahko spremljate tudi na tej povezavi:
    http://protestnopismo.blog.com/

    Iztok K

  2. jst  pravi:

    bi bil odgovor ravnateljice enak, če bi druženje organizirala muslimanska verska skupnost in bi na njem poslušali izpoved bivšega kristjana, ki so ga ozdravili njegove bolezni in je sedaj spregledal alaha?
    ali pa če bi druženje organizirala nacionalsocialistična stranka nemčije in bi predavanje vodil ozdravljen jud?
    mogoče jim bodo pa za naslednje druženje denar ponudili reptili iz planeta inuak, ko bo spreobrnjen (ozdravljen) homo sapiens razložil, kako je srečen, odkar so mu iz živega telesa izžgali še zadnji človeški genom in ima sedaj tako lepo luskavo kožo :)
    sam da zaslužimo kak dinarček pa da mamo kakega pravnika za sabo, pa je vse ok…
    anede gospa direktorica :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !