Mikonos: košček gejevskih nebes

Izšla je nova številka revije Narobe in v njej prispevek, ki ga za pokušino na Glavci objavljamo danes:

Že trikrat sem v Google vtipkal besedo »Mykonos« in kliknil na »pokaži slike«. Še boljše zadetke dobim, če vtipkam »Gay Mykonos«. To je pravzaprav tisto, kar mi ne da miru (in predstavlja resno grožnjo moji denarnici): poletne počitnice bi rad preživel nekje, kjer bi se kot gej lahko počutil domačega – in kjer ne bi za vsakim vogalom vame buljil kakšen začuden in za povrh še šokiran strejt. V iskanju kraja, kjer se vsak gej počuti dobro, sem zato že dolgo časa v mislih obiskoval grški otok Mikonos. Čeprav je ta otok eden cenovno dražjih, sem se slednjič le odločil, da ga obiščem.

Opcij, kako iz domače dežele pod alpami stopiti na grška tla, je mnogo. Sam sem si izbral najpreprostejšo: letalo, čeprav bi lahko kombiniral tudi trajekt in letalo. A želel sem si čim prej na cilj – v gejevsko meko.

Mikonos je eden najbolj znanih grških kikladov, skupine majhnih otokov, ki jih je vseh skupaj več kot 2000. Poseben je zaradi svoje očarljive arhitekture, unikatne pokrajine, kristalnega egejskega morja, ki ga obdaja, in … bla, bla, bla, bla. Vse te turistične informacije, ki sleherni kraj na tej zemeljski obli prikazujejo, kot da bi šlo za košček nebes, si lahko preberete v številnih turističnih vodičih. No, v resnici je res košček nebes – košček gejevskih nebes! Tisto, kar namreč Mikonos loči od drugih kikladov, kot sta Santorini in Paksos, je dejstvo, da je Mikonos svetovno znana gejevska destinacija. Kot Ibiza ali Sitges je tudi Mikonos prepreden z gejevskimi bari, klubi, restavracijami in plažami. In ko sem po parih nočeh imel dovolj gejevskega lajfa, sem na Mikonosu vendarle še našel nekaj, kar lahko zadovolji utrujenega party-go-erja (da se izrazim lepo po domače): Mikonos ima edinstveno lokalno kulturo, ki je vredna ogleda in kakšnega dodatnega dopoldanskega ali popoldanskega izleta. Priporočam vam, da si na otoku ogledate male Benetke. Hiše, zgrajene nad morjem, s pisanimi verandami, balkoni, okni, vrati, lesenimi terasami, pod katerimi se lomijo in tiho udarjajo valovi, dajejo poseben priokus temu delu otoka. Področje obožujejo umetniki, ki s svojimi čudovitimi slikami kraju podarjajo večno življenje in s tem prispevajo k otoški slavi. Pa ne pozabite na mline na veter, ki so danes eden od simbolov Mikonosa. Tudi na teh izletih po otoku seveda ne manjka gejevskih turistov in … predolgih pogledov, ki se lahko razvijejo v kakšno prijetno prijateljstvo. Vsaj do naslednjega jutra.

Ko človek stopi na otoško okolje, se zdi, kot da prideš v nov svet, kjer je nenavadno navadno, nedovoljeno dovoljeno. Nihče vas ne bo gledal čudno, pa čeprav se sredi dneva sprehajate samo v spodnjem perilu ali s svojim fantom z roko v roki. Mikonos je pravi kraj za ljudi brez predsodkov.

Večer sem ponavadi začel z obiskom kakšne odlične lokalne restavracije … dokler denarnica seveda ni začela protestirati. Potem se množica odplazi na turnejo po barih, kjer lahko najdete vse: od žive glasbe do diska, od tradicionalne grške glasbe do gejevskega popa. Najbolj znana gejevska bara sta Babylon in Jackie O, omembe vredne noči pa sem preživel tudi v The Piano Bar in Kastro bar. No, da tistih barov na plaži niti ne omenjam.

Po prekrokani in neprespani noči se prileže kakšna kava v barih na plaži. Če ne zaradi drugega, vsaj zato, da te spravi k sebi. Na račun žurerskih noči res ne gre zamuditi kopanja na prečudovitih otoških plažah. Obala, posuta s finim peskom, kar vabi, da se zleknete in uživate v pogledu na zagorela telesa, ki vas obkrožajo. Če vam ugaja, da ste v središču dogajanja tudi podnevi, pojdite na plažo Elia ali Paradise, ki sta ves dan polni gejev. Nekateri med njimi odvržejo tudi kopalke. No, seveda, zaradi sonca. Ker je pač vroče.

Dobrih deset odstotkov vseh hotelskih nastanitev na otoku je gejevskih ali pa so vsaj gej-frendli. Izbire je torej dovolj. Najbolj znano gejevsko pribežališče je butični hotel Elysium, a pozor! Če niste med tajkuni in tudi v krizi polni denarja, Elysium ni ravno prvi naslov za vas. Izven sezone boste odšteli več kot stotaka evrčkov za eno noč … o sezoni pa raje ne zgubljam besed. Hotel se sicer nahaja deset minut hoje v hrib iz središča starega mesta. Vsekakor je lep, šik in svetovljanski, in če v njem že ne morete prespati, si morda lahko privoščite kakšen obrok v njihovi restavraciji ali zvečer spijete kakšen koktajl ob baru. Vrata so vam namreč zvečer na njihovo zabavo odprta, tudi če niste njihov gost. Za svoj dopustniški spanec je pa drugače moč najti cenejše hotele … ali pa tista druga opcija. Bogati šuger-dediji in te zgodbe …

Mikonos je odličen kraj za pobeg iz delovnega vsakdana ne glede na letni čas. Vsak mesec v letu je primeren za obisk, je pa res, da se v sredini septembra, ko se konča glavna poletna sezona, ki poteka od konca maja do konca avgusta, drastično zmanjša obiskanost otoka. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da izven sezone zaprejo vrata mnogi hoteli in restavracije, in če si izkusil poletni Mikonos, se ti zdi, kot da se je mesto kar naenkrat postaralo. In morda bo prav tako, malce postarano in upočasnjeno, vam še bolj všeč.

Damjan Vavh, nova revija Narobe
Foto: DarkB4dawn in Damjan Vavh

Za Glavco Iztok K

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !