Zakaj parada?

Parada pomeni izražanje tega, da smo ponosni na svojo identiteto in pripradnost LGBT-skupnosti. To počnejo tudi pripadniki drugih skupnosti, npr. nacij.

Republika Slovenija ima vsako leto svoj prajd 25. junija. To je ob sedmih zvečer prva tema poročil. Na predvečer je slavnostna prireditev, na kateri se zbere politična in druga smetana, zapoje pa se »s ponosom reči smem, Slovenec sem, Slovenec sem«. Veliko ljudi odide ven, na manjše proslave, ki jih organizirajo občine, še več pa jih nad vrata svojih domov izobesi slovensko zastavo.

Človek se vpraša, zakaj se nekaterim zdi tako zelo sporno oziroma čudno, da LGBT-ji javno izražajo ponos na svojo identiteto in svojo pripadnost mavrični skupnosti.

YouTube slika preogleda

MOJ GEJEVSKI PONOS

Ko pomislim na svojo spolno usmerjenost, me ne spreleti ponos tiste vrste, kakršen me na primer po kakšnem res dobro opravljenem delu. V bistvu me ne spreleti prav nič, ampak se mi zdi moja spolna usmerjenost povsem kul in samoumevna, tako da se v tistem trenutku prav otroško začudim, kako je možno, da nekdo v moji spolnosti vidi nekaj spornega. Če povzamem ta odstavek: na parado bom prišel zato, da sporočim, da ne potrebujem nikakršnega predavanja o tem, kako naj postanem strejt.

Parado sem za posredovanje tega sporočila izbral zato, ker bo tam to sporočalo še več drugih ljudi, in sicer v prvi osebi s svojo fizično prisotnostjo, ne le na primer s podpisom pod peticijo. To je redka ali celo edina taka priložnost.

Lahko bi sicer ob vsaki pojavitvi homofobije v medijih ali na ulicah razposlal ducat dopisov, vendar ima moja komunikacijska zmožnost svoje (časovne) omejitve. Medtem ko sem na izletu ali se učim, sem hvaležen LGBT- in drugim organizacijam za njihove odzive. Še dobro, da obstaja LGBT-skupnost, si rečem.

MOJ PONOS NA SKUPNOST

Ponos na LGBT-skupnost je drugi razlog, zakaj v soboto pridem. Če se nikoli nihče ne bi na nič odzval, bi bil odnos države in družbe do homoseksualnosti morda še zmeraj takšen kot pred 50 leti, ko še ni bilo LGBT-skupnosti v današnji obliki. Že samo zato lahko rečem, da si brez nje ne predstavljam svojega življenja, pa čeprav sem fizično v neposrednem stiku s sceno le enkrat ali dvakrat na mesec, ko zavijem v Open ali na kakšen LGBT-dogodek ali tabor.

Na dogodkih in taborih sem navezal precej poznanstev, ustvarilo se je nekaj kolegialnih odnosov, stkalo se je nekaj prijateljstev. Slednje je pravzaprav najpomembneje. Če ne bi bilo scene, bi v zadnjih treh letih spoznal precej manj ljudi. Najbrž bi bil nekoliko osamljen. Edina pot do novih poznanstev bi bil verjetno splet. V eno pijačo bi bilo treba vložiti precej več časa in energije, pa še potem ne bi bilo izključeno, da se na srečanju ne bi križal in se spraševal, ali sem se res sestal z osebo z neta.

Prostori, v katerih se lahko srečujemo LGBT-ji, gotovo podobno vplivajo tudi na druge. Brez poznanstev bi bilo verjetno manj sodelovanja, manj skupnih akcij in projektov. Bi se potem porodila ideja za odprtje Opna? Bi Narobe izhajal? Pa pred njim Revolver in drugi? Bi obstajala Lezbomanija? Pa Festival gejevskega in lezbičnega filma? Bi kdo ozaveščal o varni spolnosti? Bi sploh kdo organiziral parado?

Ne le na skupnost kot celoto, tudi na LGBT-posameznike sem ponosen. Najprej na tiste, ki živijo v kakšni ekstra konzervativni familiji v Ribnici ali pa morda v Grosupljem in jim uspe preživeti. Ponosen sem tudi na vse ostale. Pri tem seveda ne gre za tisti ponos, zaradi katerega moraš nujno hitro nekoga poklicati in mu povedati, kaj si doživel. Ta ponos je še najmanj prisoten takrat, ko sem v “našem domačem” Openu, ko pa se kjerkoli drugje nekdo razkrije kot LGBT, je to tako, kot da bi na drugem koncu sveta srečal nekoga iz svoje države, ki govori isti jezik. Ponos, o katerem govorim, je v tem primeru v bistvu le nekakšen blagi občutek naklonjenosti, ki se lahko hitro razblini, ko spoznamo, da nam ta oseba sploh ni simpatična.

Zaradi vsega tega letos drugič pridem na prajd. V soboto zjutraj mi bo morda malo nelagodno, ker pa bo to nelagodje posledica stigmatiziranosti spolnih manjšin, bo to še en razlog več, zakaj bom tam. Želim si, da bi bili tam tudi vsi — ne glede na spolno usmerjenost –, ki razumejo LGBT-ponos in ki jim človekove pravice niso tuj pojem.

Domen

  • Share/Bookmark
 

25 odgovorov na “Zakaj parada?”

  1. lube  pravi:

    Meni pa ni kul moja spolna usmerjenost, je pač taka kot je.
    Najmanj pa sem ponosen na LGBT skupnost, ki je precej razklana med seboj, imam pa rad posameznike s katerimi sem lahko v dobrih odnosih.

    “Ponos” se mi še vedno zdi neposrečen direktni prevod iz “pride”.

  2. jst  pravi:

    Hm, zaustavilo se mi je že pri prvem stavku prispevka: “izražanje tega, da smo ponosni na svojo identiteto in pripradnost”. Nisem ovca, nisem nacionalist, nisem vernik in nisem pripadnik politične ali športne stranke. Počutim se dobro in sem zadovoljen sam s sabo. Ne hodim na vojaške parade, zborovanja strank, maše ali na stadion vreščat za ’svoje’, torej odpade tudi napisan razlog, zakaj bi šel na to parado. Beee-eee-eee :)

  3. Domen  pravi:

    @lube: Kako razklana je šele država, ki poleg tega krši človekove pravice tem in onim, pa dneva državnosti zato še niso ukinili. Sicer pa menim, da je določena stopnja razklanosti zaželena, pa še neizogibna je, zato ker LGBT-skupnost v nasprotju z državo nima vrhovnega organa in vodje, ki bi vse elemente (prisilno) povezovala. Vez je le idejna in obstaja le tam, ker obstaja zavest o njej, to pa je odivsno od vsakega posameznika. Pri nekaterih neheteroseksualnih osebah je pač ni.
    Kateri prevod bi bil po tvojem mnenju ustreznejši?

    @jst: Vesel sem za tvoje dobro počutje. Škoda le, da se ti je moralo zaustaviti. Ampak potolaži se s tem, da je važno, da ti nisi ovca in da vse tisto zgoraj za tebe ne velja. Dobra stvar je tudi v tem, da te nihče ne sili v mavrično vero. Dobra stvar je tudi v tem, da si je breme skupinske pripadnosti in skupnih akcij pred teboj oprtalo že dovolj generacij različnih aktivistov, tako da si ti danes lahko zadovoljen neodvisni individuum.

  4. jst  pravi:

    če bi se vsi (verniki, politiki, aktivisti, navijači,… = ljudje) dobro počutili sami s sabo, bi bil ta svet lepši in prijetnejši za vse že zdavnaj – jaz s svetlim zgledom vodim svojo revolucijo. pridružiš se mi lahko tako, da si srečen in se mi ne pridružuješ :)

  5. Rado Rado  pravi:

    “Parada pomeni izražanje tega, da smo ponosni na svojo identiteto in pripradnost LGBT-skupnosti. To počnejo tudi pripadniki drugih skupnosti, npr. nacij.”
    in
    “MOJ GEJEVSKI PONOS”

    Dragi gospe in gospodje. Skrajno bebava razlaga. Spolna usmerjenost je naravno stanje stvari. Kot se mi zdi javna demonstracija heteroseksualnosti bebava, je tudi javno izražanje homoseksualnosti bebavo.

    Gejevski ponos?
    Ljubi bog. Le na kaj pa imaš biti ponosen? Ponosen ima človek biti na nekaj za kar se je moral truditi, da mu je uspelo. Si se ti trudil postati gej?
    Jaz sem hetero. Naj bom ponosen na to? Daj no.
    Sem pa ponosen na svojo lepo športno kariero (veliko truda sem vložil vanjo).

    Jaz vidim ta pohod kot klovnovstvo in pritegovanje pozornosti (ki si jo ne zaslužite).

  6. Domen  pravi:

    @jst: Se ti še nikoli nisem pridruževal. Torej sem v tem pogledu revolucionar od rojstva. :)
    Očitno je revolucionar po novi definiciji tisti, ki ne naredi ničesar. Genialno.

    @Rado: Prosim, dobro preberi, preden komentiraš. Recimo prvo poved četrtega odstavka. Pa tudi drugo. Tako da mi, prosim, ne o razliki med spolno usmerjenostjo in tvojo lepo športno kariero.

  7. Rado Rado  pravi:

    Domen,
    sem prebral prvo poved četrtega odstavka!

    “ampak se mi zdi moja spolna usmerjenost povsem kul in samoumevna, tako da se v tistem trenutku prav otroško začudim, kako je možno, da nekdo v moji spolnosti vidi nekaj spornega”
    Se strinjam! Ob tem pa ne vidim čemu bi bila homoseksualnosti potrebna posebna družbena pozornost. Saj niste hendikepirani! /ali pa morda v globini svoje duše jemljete svojo usmerjenost kot hendikepiranost? Če jo, potem je to problem psihe slehernika ne pa skupinskih pohodov/.

  8. Tine  pravi:

    Domen, sliši se kot terapevtsko pismo, ki ga na predlog psihoterapevta napišeš, da se bolje počutiš. :P

    Da (outirana) gej ali lezbijka potrebujeta ponos in parado za sprejemanje svoje spolne usmerjenosti … dvomim.

    Seveda mora vsak posameznik imeti do sebe spoštovanje in zaupanje – v takega kakršen je. In tudi od drugih zahtevati, da so do njega spoštljivi in dostojanstveni. In tolerantni.

    Pripadnost neki skupnosti pa je pač težnja ljudi, ki imajo kolektivizem vkomponiran v svoj čut. Nekateri tega pač nimajo. In to jim je treba priznati in jih sprejeti.

    Na Parado naj gre, kdor pač hoče. Ne bo nič kaj bolj pomemben in večvreden. In tudi tisti, ki ne pojde, ne bo nič manj vreden kot gej ali lezbijka.

    To teženje po “priseganju zvestobe LGBT skupnosti” ima že malce vonj po nečem, kar res smrdi.

    Kot sem že enkrat rekel in bil popljuvan: včasih se mi po metodah in delovanju LGBT aktivizem in aktivizem RKC zdita kot različni plati istega kovanca.

    Izpovedi, kako je fino biti v družbi drugih LGBTjevcev in obiskovati LGBT evente itd močno spominja na izpovedi vernikov, kako so radi v družbi drugih vernikov, ki mislijo in čutijo enako. In kako radi se udeležujejo verskih srečanj itd.

    Tako pač kulti delujejo.

  9. lube  pravi:

    Sej sta plati istega kovanca, glej letošnji plakat za parado.

  10. Nogavička  pravi:

    Lep dan vam želim; manjka se tistih, ki so vam ga nevoščljivi :)

  11. mumbly  pravi:

    Parade ponosa so spomin na protest ameriške skupine gejev in lezbijk proti racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku leta 1969. Parade ponosa odtlej prirejajo po vsem svetu, v Sloveniji pa je bila prva leta 2001.
    - Poudarek je na racijah in nasilju, ne na usmerjenosti.
    - In zato Pride parada – zaradi upora proti nasilju, ne za razkazovanje usmerjenosti.

  12. netko  pravi:

    Najboljša razlaga, in tudi razlog zakaj se bom (vsaj) enkrat udeležil parade, je, da se s parado pritegne pozornost na LGBT tematike. Te tematike, so sicer slabo zastopane v medijih, kaj šele življenjih posameznikov. Kljub vsemu trudu, je homoseksualnost (in druge ne-hetero oblike spolnosti) tabu tema med večino Slovencev.
    Uživajte vsi, ki greste na parado! :)

  13. d.  pravi:

    Par tednov nazaj sem bral nek komentar, ki mi je bil res všeč. Šlo se je za to, da se ne ujame čist to opominjanje ljudi s tem, katere pravice so nam kratene in potem divjanje po ulicah z musko in smejanje in žurka. To je dejansko kombinacija prvih parad, kjer ni bila žurka ampak se je dejansko opominjalo na LGBT problematike in kombinacija sodobnih parad, kjer ne gre več za opominjanje ampak dejansko za žurke. Torej, če opominjamo, da so nam kratene pravice, sem za to, da se bolj resno stopi k celotni zadevi in ne z zbujanjem nepotrebne in neokusne pozornosti. Ker oprosti..res oprosti ampak kar nekaj udeležencev parade je tam, ker imajo radi pozornost, ker radi vidijo odzive ljudi, ko se poljubljajo s tipom npr in tako naprej. To po mojem mnenju pač ni to.
    Rešilo bi se že z dvemi dogodki letno. En nej bo splošno druženje LGBT ljudi, na katere so vsi vabljeni in je sproščeno vzdušje, drug pa v znamenju tematik, diskusije, razglabljanja kako naprej in dejanskega poglabljanja z različnimi strokovnjaki ter tako ali drugače izpostavljenimi osebami. Dejmo pokazat, da nismo klovni, kot nas na portalih označujejo ampak da znamo razmišljat in da za celotnim cirkusom na ulicah stojijo sposobni ljudje.

  14. lube  pravi:

    @mumbly: ja sej, mi nimamo Stonewalla. In ponos v našem jeziku izzveni drugače kot pride pri že tako patriotskem narodu.

    d.: točno tako. Sej parade bi se udeležil. Samo gleden na to kar sem še lani videl tista pisana risanka… pač to ni opozarjanje na kratenje pravic. Ne moreš v spodnjih gatah opozarjat da so ti kratene katerekoli pravice, ravno tako kot tega ne boš počel v jutranjki, ker te noben ne bo resno jemal.

    Dokler imamo tako parado je vse kul – žurka. Nobenemu nič ne manjka, zato se LGBT lahko nehamo pritoževat da nam kaj manjka.

  15. nevenka nevenka  pravi:

    Jaz bi tudi parado! Ker imam tako rada svojo hetero identiteto in hočem, da to ve cel svet. Ker ga tako briga.

    Mislim :-(
    Hočem svojo skupnost, da bom lahko ločena od drugih in enakopravna.

  16. kren  pravi:

    To pa je neki ponos, ja. Prej kaj drugega.

  17. Nogavička  pravi:

    Nevenka, vse je stvar identitete in izdelane samopodobe; vrtički pa stvar samooskrbe.

  18. nevenka nevenka  pravi:

    No, lepa hvala za kolektivno identiteto. Pripadam človeštvu in me je včasih sram, včasih sem pa ponosna.
    Vse drugo je več ali manj odvisno od mene.

  19. glavca glavca  pravi:

    Nekaj dni nazaj sem prebral izjavo aktivistke, ki sem si jo zapomnil v tem smislu: … če človek razume pomen praznovanj 1. maja in 8. marca – dneva žena, potem mu ni težko razumeti pomena Parade Ponosa…

    In jaz sem ponosen!
    Iztok K

  20. Domen  pravi:

    Mogoče bi morali bralci in bralke Glavce množično pisati uredniku bloga, da me odslovi. Sem mislil, da je struktura bralstva (po mentaliteti) nekoliko drugačna.
    Vseeno naj malo pokomentiram nekatere vaše izjave.

    @Rado: Zakaj bi bilo treba homoseksualnost posvetiti posebno družbeno pozornost?
    Homoseksualnost ni neka substanca v neki steklenički. Je del nas, LGBT-jev, ljudi iz krvi in mesa. In tem posameznikom zaradi njihove spolne usmerjenosti, spolne identitete ali izraza družba odreka nekatere pravice, ki jih večina ima: zdravstveno zavarovanje, dedovanje in vdovska pokojnina po partnerju itd. itd.
    Delavci, ki so demonstrirali zaradi nekih drugih pravic, niso tega počeli zato, ker bi zase menili, da so hendikepirani.

    @Mumbly: Prva LGBT-parada je bila odgovor na neke točno določene racije in policijsko nasilje. Zakaj je do tega prišlo? Ker so zatiralci menili, da razkazovanje spolne usmerjenosti ni primerno, primerno pa ni zato, ker je s to spolno usmerjenostjo nekaj narobe. Prav to je vzrok ne le za racije, ampak tudi druge oblike diskriminacije, kot je npr. trentuna zakonska ureditev. Zato je parada postala tradicija LGBT-gibanja. Tradicija pa se še ni izpela, ker diskriminacija več kot očitno še zmeraj obstaja.

    @d.: Ne razumem, kaj je neokusno? Hvaležen bom, če boš konkretno označil neokusne elemente.
    Razprave, okrogle mize? V Openu je vsaj ena okrogla miza na leto. Prejšnji dve leti jih je bilo tudi v predparadnem tednu precej. Ne vem, a Glavca, Openova in Legebitrina spletna stran itd. res preslabo informirajo o vsem tem? Zabava in druženje vseh LGBT-ljudi? Na Dihu smo imeli družabne igre, Legebitra piknik, v štirki je vsak mesec žur. Marsičena ni, a to, kar si ti napisal, je že.

    @Nevenka: LGBT-ji nimamo parade zato, ker smo ekscentrični, ampak zato, ker se nam še zmeraj priporoča inštrukcije za zdravljenje spolne usmerjenosti. Pa krši pravice itn. Upam si trditi, da v tem kontekstu poudarjanje ponosa ne moremo enačiti z ekscentričnostjo. In mislim, da LGBT-gibanje to tudi dokazuje, ker še nikogar nismo hoteli spremeniti iz strejta v geja. Ker še nobenemu strejtu nismo rekli, da je z njegovo spolno usmerjenostjo kaj narobe. Ker nas naš ponos, ki se vem zdi tako problematičen, še nikoli ni zanesel v to, da bi komu kršili njegove človekove pravice.

  21. Duša Samote  pravi:

    Dragi moji, SEM hetero monogamna mati. Sprejetost! Toda sem ZA SVOBODO, PRAVICO in RESNICO! SEM PROTI hinavščini in homofobiji. Najbolj pa sem proti duhovnemu primitivizmu! Ki na žalost prevladuje!
    In zato me geji in lezbijke sploh ne motite. Ker ste lahko celo boljši ljudje, prijatelji, kot heteroseksualci. NEzadrti. NEhinavski.
    Sem proti homofobni , nazadnjaški hinavščini desničarjev, posebej katoličanov.
    Moralno podpiram ČLOVEKA! Svobodnega, poštenega, odkritega ČLOVEKA! Živi in pusti živeti!

  22. NoMercy NoMercy  pravi:

    a ni izkazovanje/izražanje/izvajanje seksualnosti na javnih mestih kaznivo??? :) :D :P

    Smeškoti gor ali dol, a ob branju nadaljevanja komentarja me je smeh minil. Iztok K

  23. boštjan  pravi:

    vsak ima lahko svojo parado. ker vsak je vsaj enkrat v lajfu doživel kako nasilje, nepravico… ali pa ima za kaj biti ponosen…ne vem pa, če je res potrebno v gatah in spalni srajčki to izvest?? po moje, da se tako zgreši bistvo…but that’s just me…
    dokler je vse v mejah normale in spoštljivo, sploh ni problema. (to mislim za kakršnokoli “parado”…) joj koja beseda- si kr predstavljam tanke in letala, pa srp in kladivo…:) hecam se…
    ja, vsakemu svoje veselje. je pa res, da smo na ravni družbenih pravic homo- in hetero- usmerjeni na precej drugačnih “ravneh”- žalostno je to, da spolna usmerjenost velikokrat “določa” pravice, katere v končni fazi bi moral imet vsak individum. ko da je najvažnejše na svetu, s kom nekdo spolno občuje?? zakaj že? a to definira nekoga po dobroti, srčnosti, osebnosti? i don’t think so

  24. Domen  pravi:

    Boštjan, razen nekoga, ki je bil na lanski paradi oblečen v angela, še nikoli nisem videl nikogar, ki bi paradiral v gatah ali spalni srajčki.

    Sicer pa, res je, tudi vojaška parada obstaja (v Rimu je potekala na isti dan kot prajd v Ljubljani), pa maturantska itd. Tega, da nekaterim vojaška parada ni sporna, LGBT-parada pa je, ne razumem.

  25. boštjan  pravi:

    ja, se oproščam domen, sem samo povzel, kar je nekdo v enem komentarju prej zapisal (o gatah in spalni srajčki…) res je, da jaz nisem videl. globoko se opravičujem…
    pa kot sem že povedal- dokler ima parada določen pomen, lahko v končni fazi tudi simbolni in se je ne “izkorišča” za neke totalno tretje in brezvezne namene, pol ja, sem za. pa tudi za vojaško parado. v končni fazi pa se lahko vsak posameznik odloči ali bo prisostvoval določeni paradi ali ne…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !