Domnov život: Sotrpini iz preteklosti

Da moja seksualnost ni primerljiva s seksualnostjo večine sovrstnikov, sem se začel zavedati ob koncu osnovne šole. To sem morda nezavedno čutil že v zgodnejšem otroštvu, ampak tedaj se še nisem spraševal, ali je moja spolna usmerjenost izjemen pojav, ali sem edino tako bitje v svoji okolici, tako kot sem tuhtal v sedmem, osmem razredu. Edino, kar se z gotovostjo vedel, je bilo to, da je moja seksualnost ni družbeno nezaželena.

V srednji šoli sem se s svojo spolno usmerjenostjo popolnoma spoprijateljil.  Logično mi je postalo to, da nisem edini gej na svetu, prav tako ne v Sloveniji, v naši dolini, na naši šoli ali v naši žlahti. Ampak kdo so ostali? Ker nisem poznal nikogar s podobnim izkustvom glede spolne usmerjenosti, občutek osamljenosti pogosto ni bil nič manjši.

Črna ovca

Vir: The Telegraph

Nedavno pa so en sovrstnik in dve sovrstnici iz mojega otroškega oziroma najstniškega obdobja vendarle dobili LGBT-obraze. Ko sem zvedel zanje, je bil to prav poseben občutek, ki ga ne znam opisati, pa čeprav sem na sceni že več kot tri leta in se ne soočam več z osamljenostjo, tako kot sem se pred nekaj leti.

Danes mi je mama povedala, da je gej fant, s katerim sva po dolgem in po čez preletala Fužine. Je leto dni starejši od mene, kot rit in srajca pa sva bila do mojega šestega leta, ko smo se z družino preselili drugam. Zdaj je že več kot 15 let, odkar sem ga nazadnje videl. Da se bo poročil z moškim, če se že bo kdaj poročil, je neki gospe povedala njegova sestra, potem ko jo je tista gospa vprašala, če ima njen brat punco. Vse skupaj se mi je zdelo presenetljivo tudi zato, ker so delavska družina iz Bosne in dekle bi lahko odvrnilo le, da še ni poročen, pa živ bog ne bi vedel karkoli o tem, da je gej, ker si kruh služi na Otoku.

Prva oseba iz moje preteklosti, za katero sem izvedel, da je LGBT, pa je bila sošolka iz osnovne šole v podeželski dolini, v kateri še zmeraj živim. Sošolca sva bila v sedmem in osmem razredu in čeprav je bila ena izmed sošolk, s katerimi sem se dosti družil, je nisem imel ravno za prijateljico. Po več letih sva se pred dvema mesecema srečala na Legebitrinem taboru. Tja je prišla s punco, zato me je presenetilo njeno zadržano obnašanje. Potem sem poštudiral, da ji je bilo morda zaradi mene nelagodno. V bistvu sva prvih nekaj ur po prihodu oba odmikala pogled drug od drugega, nato pa sem ob neki priložnosti le pristopil do nje: »Živjo, long time, no see, ha?« Tudi naslednji dan sva spregovorila bolj na kratko, ampak očitno si nisva imela prav veliko povedati.

Tretja oseba pa je sošolka iz srednje šole v Kamniku. Nanjo sem naletel, hiteč z okrogle mize v Cafeju Open. Ne morem točno reči, ali je lezbijka, biseksualka ali trans, ampak podrobnosti niti niso pomembne, niti me ne zanimajo preveč, ker si nikoli nisva bila posebej blizu, samo zaradi spolne usmerjenosti pa ne želim tlačiti nekoga nazaj v svoje življenje.1

Čeprav z nobeno od omenjenih treh oseb nimam stikov, se mi zdijo vsa tri spoznanja pomembna. Najbrž zato, ker je večina naravnana tako, da vsak pojav želi videti s konkretnim obrazom. In jaz zdaj po obrazih — ne le hipotetično — vem za tri osebe iz svoje preteklosti, ki so se, tako kot jaz, verjetno soočale z družbeno nezaželenostjo svoje spolne usmerjenosti.

Ko sem o tem povedal mami, mi je rekla, da ona iz svoje mladosti ne pozna nikogar, za katerega bi lahko z veliko gotovostjo rekla, da je LGBT. Za koga so že kdaj šušljali, da je tak in drugačen, ampak sam pa ni nikoli nihče potrdil. Tudi to, da se z vsako generacijo čedalje več mladih uspe outirati ali pa priti na sceno, ne glede na to, ali doma vedo ali ne, je eden izmed pokazateljev, da se družba vendarle spreminja. It gets better.

Domen

  1. Mogoče se še kdaj srečava, vendarle spijeva kavo in ugotoviva, da sva si zdaj bolj všeč. []
  • Share/Bookmark
 

6 odgovorov na “Domnov život: Sotrpini iz preteklosti”

  1. Gaber  pravi:

    Zanimivo. :P Jaz sem srečal enega sošolca in enega vrstnika iz osnovne šole. Dal sem ju dol. Ampak ne skupaj. Najprej enega. Potem pa čez nekaj tednov drugega. In sta povedala, da sta geja. :P V srednjo šolo pa sem hodil v Franciji in verjetno zato tiste izkušnje ne štejejo. Lepo je izvedeti za nove tipčke. :)

  2. boštjan  pravi:

    jaz bi imel samo eno pripombo oziroma opazko ali kako-se-pač-temu reče (sicer bolj gabru namenjeno…) domen je lepo, na nevsiljiv način, potiho in olikano pripovedoval izkušnjo, katero je sam doživljal in za to mu lahko le rečem pohvalno. gaber pa to nekako “pomanjša” s komentarjem “…dal sem ju dol”?? prvič: who cares, drugič: očitno sta geja če si ju dal dol, tretjič: kaj ma veze Francija? moti me tako obnašanje, ko je vse povezano s seksom. sploh v povezavi z besedo/svetom LGBT…ko da smo vsi neki spolni izprijenci… ampak mogoče sem pa samo jaz občutljiv…

  3. blaž  pravi:

    hear, hear.

  4. Gaber  pravi:

    @Boštjan: Ti si do mene strog! To mi je všeč. ;) Da sem neolikan? Ali bi ti rad bunke? Jaz povem s telesom. Hočem, želim čutiti. Rad položim. In ne morem se zadržat. Nisem za potiho. :P Jaz imam rad občutljive tipčke. ;) Zdajle sem enemu na kruh namazal marmelado in pogrel mleko. On je nagec v moji postelji. Jao! Zdaj si šele hud name! :P

    @Blaž: Za tebe nič ne naredim prav. ;) Ti si mene želiš. Lubčka.
    @Domen: Morebiti sem pa res pacek. ;) Oprosti.

  5. blaž  pravi:

    conceited much?

  6. boštjan  pravi:

    gaber, nč nisem strog, sam svoje mnenje sem povedal. če bi bil strog bi reku… sej ne vem kaj bi reku…:) pa nikol reku da si neolikan…pa itak da vsi radi položimo, sam ne vem, a je treba širnemu vesolju povedat? pa nč hud nate, ker i don’t give a shit koga imaš zraven…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !