Domnov život: Bolje išta, nego ništa

Ko sem moral zobozdravnika za mladino zamenjati za zobozdravnika za odrasle, je bil to pravi podvig. V zdravstveni dom sem moral kar trikrat. Enkrat zato, ker so mi po telefonu dali napačne informacije o tem, kateri zobozdravnik sprejema nove paciente. Enkrat pa zato, ker je bil eden izmed zobozdravnikov, za katere je na deski pri recepciji pisalo, da sprejemajo nove paciente, bolniško odsoten, med nadomeščanjem pa vpis pri njem ni potekal.

Seveda sem vsem po spisku pre… mater. Ne pred njimi, ampak ko sem prijateljici razlagal, kako slabo so organizirani v zdravstvenem domu Kamnik. Prijateljica, ki me je potrpežljivo poslušala, me na koncu mojega recitala vprašala, ali sem jaz karkoli naredil zato, da bi se sistem izboljšal.

Ob njenem vprašanju sem se zamislil. Odločil sem se, da bom vsakič, ko s katero storitvijo ne bom zadovoljen ali pa bom nad njo prijetno presenečen, izjavalca oziroma odgovornega o tem obvestil. Vsakdo, ki ne dela v redu, si zasluži, da se mu teži – sploh če je plačan z javnim denarjem –, če dela nad pričakovanji, pa si zasluži pohvalo in napotek, naj le tako nadaljuje.

Naslednji dan sem direktorici doma napisal ustrezno pismo, v zdravstvenem domu pa sem se ustavil še enkrat in popisal stran v zvezku pohval in pritožb.

Priznam, da se vodila, ki sem si ga zadal po izkušnji v zdravstvenem domu, ne držim povsem dosledno. Seveda pa izgovora za nedoslednost ni takrat, kadar preberem kaj takega, kot je to, kar je objavil blog Narobe. Tako so pred nekaj dnevi moji dopisi romali v elektronske nabiralnike Slovenskih železnic, Petrola in Rogle (Unitur d.d.). Vsem trem je skupno, da sponzorirajo Festival družin. To se mi zdi sporno zato, ker prireditev organizira Zavod Iskreni.net, ki v številnih prispevkih na svoji spletni strani zagovarja naslednja stališča:
– svobodno odločanje o rojstvu otrok ne bi smelo obstajati,
– za otroka je primerna le družina z mamo in očetom,
homoseksualnost je ozdravljiva bolezen.

Razglašanje potrebe po zdravljenju homoseksualnosti in njene ozdravljivosti lahko vidite v prispevku Luca di Tolve v Postojni.

Ker nisem privrženec verižnih pisem, sem se odločil, da s seznama sponzorjev1 izberem tri podjetja. Družina in Ognjišče sta verjetno izgubljen primer, zato sta takoj odpadla. :) Slovenske železnice sem izbral zato, ker so državno podjetje, Petrol pa je prav tako delno v lasti države, torej vseh nas.

Ko sem pritisnil »pošlji«, sem bil zadovoljen s tem, da je danes tako lahko oddati pismo. Priznam, da ne vem, ali bi šel na pošto in kupil znamko, če bi bila to edina možnost. Prav tako priznam, da se ne bi nehal voziti z vlakom, če bi imel postajo pred domom, na Petrolu pa vendarle ne bom več točil goriva. To je najmanj, kar lahko storim. Obisk volišča enkrat na štiri leta enostavno ni dovolj zato, da se karkoli spremeni, saj se življenje odvija vsak dan in v štirih letih se nabere 1461 dni.

Domen

  1. Kot piše na spletni strani Festivala družin, prireditev omogočajo naslednji sponzorji: Petrol, Diners Club International, Rogla, Ciciban (otroška in mladinska obutev), Edusatis, Fala, KD Življenje, Megapiksel, Racman, Citrus, Vrtnarski center Polegek, EGP, Baby Land, Chupa Chups, Pez in Tiha.

    Med medijskimi sponzorji pa so navedeni: Ringaraja.net, Družina, Radio 1, Družinska doživetja, NeDelo, Otroški oglasnik Gugu, Radio Ognjišče, Ognjišče, Lifestyle Natural, Slovenske železnice, Radio Robin, MaMa, Zmajček, Exodus TV, Radio Tomi, Kakadu.si. []

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !