Dan mojih neskončnih sanj

Naslednje tri tedne bom v Berlinu. Skupaj z enajstimi drugimi prostovoljci bom pomagal manChecku ozaveščati ljudi o HIVu. Mogoče se spet dobim s Slovencema. Eden mi je všeč, ker me je nasmejal. Ne vem, če sem njemu. Eh … bom videl. Nizozemec mi je pisal, da še vedno misli name, čeprav se je nazadnje odločil za svojo punco. Jebeni straighti. Najprej te nosijo po ramenih, potem pa pričakujejo, da jih boš čakal za vedno. Nič več. Nikoli več. Se še spomnite tistega fanta, ki je prvič napisal nekaj za Glavco, tistega plašnega, nedolžnega sanjača? Še vedno je tu, brez skrbi, vendar po robovih popolnoma drugačen. No ja, nekaj od naštetega je še vedno.

Tisto noč je prvič plesal zase. Vseeno mu je bilo, kdo ga opazuje, ali če ga sploh kdo hoče. Vseeno mu je bilo za spomine, ki so mu še včeraj klali notranjost in ni ga bilo več strah prihodnosti, ki se je kar naenkrat zdela tako daleč stran. Odrival je drzne roke in se branil pohotnih pogledov. To ni bil on in nikoli ne bo in s tem ni nič narobe. Ne potrebuje tega, te potrditve, da je vreden. On ve, da je. To, kar bo nekoč imel, bo … bo za v knjige. Za v tiste, ki se jih bere, ne da se jih dokonča, ampak ker so preprosto tako dobre. Do takrat bo pa plesal naprej, sam, a nikdar osamljen.

Žan

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Dan mojih neskončnih sanj”

  1. Anonimnež  pravi:

    Poročaj nam, kako bo s Slovencem;)

  2. Gaber  pravi:

    Mali potrebnež, ti si čisto zdivjal.? ;)

  3. Žan  pravi:

    @Anonimnež Mogoče. ;)
    @Gaber Am … nasprotno, umiril sem se. :)

  4. Gaber  pravi:

    Nop. Stavim, da tvojo nago ritko vsak dan božajo sončni žarki. :P In trije pari rok.? ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !