Za hip sva se dotaknila neba

In tako sva se še zadnjič objela in vsak odšla svojo pot. On nazaj med melanholične stepe Rusije, jaz pa proti deževnem Kölnu. Ni me sram priznati, da so mi po licih polzele solze. Nekoč se bom poročil z njim, povem vam. On je … on je vse, kar skoraj prvi ni bil in vse, kar sem pričakoval od zares prvega. Težko je opisati, kako je bilo, kako se je zgodilo, ne najdem pravih besed in vse kar napišem, se zdi pomanjkljivo. Trajalo je dolgo, bila sva glasna in v ozadju se je slišalo butanje vetra ob okno. Ostalo je le zame. No ja, in za njega. Ko sva ležala v postelji – naga, mlada, trda, so se mi v glavi vrteli dogodki, ki so me pripeljali do tega trenutka. Zlomljeno srce, outiraje, selitev v Nemčijo, izgubljene noči – vsi ti padci in vse napačne poti, so se naenkrat zdele tako … eh, ne vem več kaj. Konec septembra pridem nazaj v Slovenijo, ker sem bil sprejet na AGRFT. Pisatelj bom. Kao.

Žan

  • Share/Bookmark
 

8 odgovorov na “Za hip sva se dotaknila neba”

  1. Domen  pravi:

    Opa, AGRFT. Čestitam.

  2. Gaber  pravi:

    Mali potrebnež, ti boš vsem strl srce. Z lepimi besedami in koščeno, ozko ritko. ;) Oprosti. :P

  3. Žan  pravi:

    @Domen Hvala!
    @Gaber Kaj daš, če oprostim? :P

  4. Nikola  pravi:

    Uf, Žan, dobro napališ. Sem vesel, da se vračaš v Ljubljano, ker to pomeni, da te bom zdaj lahko končno ujel. Okoli AGRFTJA se boš smukal, torej? Watch out na visokega in vitkega in blazno senzibilnega. :P

  5. jaz  pravi:

    Dobro napisano! Dobrodošel nazaj. :)

  6. Gaber  pravi:

    Dovolim, da daš tvojega lulčka in oba jajčka v mojo dlan. :P

  7. Žan  pravi:

    @Nikola Bom pazil. ;)
    @jaz Hvala!
    @Gaber Oh … kako si prijazen. :)

  8. Anonimnež  pravi:

    Cukr Žan se je karameliziral:)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !