Weil ich bin
Današnji jesensko-poletni dan me je navdihnil za objavo pesmi, s katero sem se srečal v starejšem nemškem učbeniku za slovenske šole.
Avtor je Helmut Glatz, zdi pa se mi zelo naša, zato sem – po svojih močeh – pripravil prevod.
Zanimivo je, da je v učbeniku zraven verzov narisana postava osebe, ki je prebarvana z mavrico. Gre za naključje ali za sporočilo, ki ga v osmem razredu še nisem znal prestreči?
WEIL ICH BIN
Ich atme ein, ich atme aus,
die Luft geht rein, die Luft geht raus.
Ich gehe vorwärts, Schritt für Schritt,
ein Fuß geht mit dem anderen mit.
Ich denke leise, so für mich
weil ich ich bin, bin ich ich.
***
KER SEM JAZ
Napravim vdih, nato izdih,
zrak gre noter, zrak gre ven.
Grem naprej, korak za korakom,
ena noga gre složno z drugo.
Potihem si mislim, tako za sebe,
ker jaz jaz sem, sem jaz jaz.
Domen
-
Objavil 6.10.2012 ob 17:00 v DOMEN
6.10.2012 ob 23:03
Pesem je za vsakogar, ki se najde v njej. In v tem je čar poezije. Ne izključuje.
Že želiš videti, boš videl. Sporočilo. V vsakem trenutku, v vsaki stvari, čeprav gre le za naključje.
7.10.2012 ob 11:14
@Osmi: Se strinjam.
7.10.2012 ob 20:51
Nemška poezija me vedno spravi v dobro voljo.