HIV: Kdaj naj se začnem zdraviti?

To je pomembno vprašanje, ki skrbi vsakega bolnika. Odgovor nanj je odvisen od številnih dejavnikov, temeljno
vodilo pri odločanju o uvedbi zdravljenja pa je koncentracija celic CD4. Čim manjša je njihova koncentracija, tem hitreje morate pričeti z zdravljenjem. Če se razvije bolezen, začnemo z zdravljenjem takoj, tj. ne glede na koncentracijo celic CD4. To velja tudi za vse bolnike, ki so starejši od 50 let, za osebe z virusnim bremenom, ki je večje od 100.000 kopij/mL krvi, za nosečnice in za osebe s spolnim partnerjem, ki je HIV-negativen.

Če nimate nikakršnih težav, nimate hepatitisa B in/ali C, nimate tuberkuloze in se ne uvrščate v eno od zgoraj omenjenih skupin okuženih, bomo pri vas začeli z zdravljenjem, ko bo koncentracija vaših celic CD4 približno 350/mm3. Ob koncentraciji celic CD4 med 350 in 500/mm3 je odločitev o zdravljenju individualna, saj še ni povsem zanesljivih dokazov za to indikacijo. Pri koncentraciji celic CD4, ki je večja od 500/mm3, je dokazov o umestnosti zdravljenja še manj. Nadejamo se, da bodo opisane dileme razrešili rezultati mednarodne raziskave START, ki jih pričakujemo v naslednjih letih.

V zadnjem obdobju se sicer uveljavlja čim bolj zgodnje zdravljenje, s katerim ohranimo imunski sistem in omogočimo, da koncentracija celic CD4 doseže normalno vrednost (>500 celic/mm3). Novejša zdravila so do bolnika tudi vse bolj prijazna (uživa jih enkrat ali dvakrat na dan v majhnem številu), imajo pa tudi vse manj kratkoročnih in dolgoročnih neželenih učinkov. To je tudi razlog, ki govori v prid zgodnejšemu zdravljenju. Zgodnje zdravljenje vpliva na daljše preživetje in omogoča bolj kakovostno življenje. Učinkovito zdravljenje pa je tudi najboljša preventiva, saj z zdravljenjem okuženih oseb najučinkoviteje preprečimo širjenje okužbe s HIV ter s tem tudi širjenje epidemije in pandemije bolezni.

Če ste se okužili pred kratkim ter imate simptome in znake akutne okužbe (gripi podobna samozajezitvena bolezen), priporočamo, da začnete z zdravljenjem. S tako zgodnjim zdravljenjem lahko namreč ohranite imunski sistem v največji možni meri. Najpomembnejši dejavnik, ki odloča o uvedbi zdravljenja, pa je, ali ste nanj resnično pripravljeni. Vi ste tisti, ki se boste morali podrediti načinu jemanja zdravil. Svojega zdravnika zato povprašajte, katera zdravila so na voljo ter kakšne so dobre in slabe strani posameznega zdravila.

Objavili smo odlomek iz Nasvetnika za življenje s HIV, ki ga je spisal prof. dr. Janez Tomažič, založilo pa ga je Združenje za infektologijo Slovenskega zdravniškega društva. “Pri Vašem zdravljenju igrate zelo pomembno vlogo Vi sami. Znanje je namreč moč. Vsebina knjižice Vam bo pomagala, da boste bolje razumeli naravo bolezni in dobili občutek, da lahko bolezen uspešno nadzorujete in tudi sami sodelujete pri zdravljenju.” je v spremni besedi zapisal dr. Tomažič.

Nasvetnik za življenje s HIV prof. dr. Janeza Tomažiča lahko dobite tudi na DIHu, v pdf. formatu pa vam ga lahko pošljemo tudi po elektronski pošti – sporočite na e_svetovalnica@yahoo.com (e podčrtaj svetovalnica afna…).

Iztok K

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “HIV: Kdaj naj se začnem zdraviti?”

  1. Kip O. Nash  pravi:

    Znotraj celice virus sprosti RNK, encim reverzna transkriptaza jo prepiše v dvovijačno DNK. Ta potuje v jedro, kjer jo encim integraza vgradi v celični genom in celica postane trajno okužena. Vgrajeni virus se nato neprestano razmnožuje s pomočjo celične polimeraze. Razmnoževanje HIV poteka predvsem v limfatičnih organih, kjer prihaja do aktivacije in razmnoževanja limfocitov. Iz okuženih celic se tako dnevno sprosti več milijard novih virusov. Ob tem pride do množičnega propadanja limfocitov T, kar postopoma izčrpa imunski sistem. Sprva je propadanje imunskega sistema neopazen proces in človek se še dolgo po okužbi počuti dobro. S časom pa imunski sistem vedno bolj slabi in organizem postane bolj dovzeten za številne okužbe in rakava obolenja, ki vodijo v smrt. Pogostejši simptomi, ki se sčasoma lahko pojavijo pri okuženih, so: izguba telesne teže, suh kašelj, ponavljajoča se vročina in nočno potenje, huda utrujenost in izčrpanost, povečane in boleče bezgavke, dolgotrajna driska … Vendar pa so ti simptomi lahko povezani tudi s številnimi drugimi obolenji.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !