Nov zakon o partnerski skupnosti?

Predlog Zakona o partnerskih skupnostih

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je po letu dni od referenduma o družinskem zakoniku ponovno lotilo ureditve pravnega položaja istospolnih partnerjev. Kljub možnosti, da bi lahko sprejeli družinski zakonik, ki je padel na referendumu, so se odločili, da bodo osnovali nov zakon, ki se imenuje Zakon o partnerskih skupnostih. S tem zakonom bi nadomestili Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti ter jo izenačili z zakonsko zvezo heteroseksualnih osebpartnersko skupnost namreč definirajo kot življenjsko skupnost dveh žensk ali dveh moških in naj bi imela enake pravne posledice kot jih ima zakonska zveza (razen če ta ali drug zakon določa drugače). Prav tako nameravajo izenačiti partnerske skupnosti in nesklenjene partnerske skupnosti (torej bo veljalo enako kot velja za zakonsko zvezo in za zunajzakonsko zvezo).

Izenačitev partnerskih skupnosti z zakonsko zvezo bi tako prinesle določene pravice, ki jih dosedanji zakon ni urejal, na primer pravico do dedovanja, zaposleni partner/partnerica partnerske skupnosti bo imel/a pravico do odsotnosti z dela zaradi bolezni partnerja/partnerice in pravice do nadomestila dohodka za nego družinskega člana, partnerji/partnerice partnerske skupnosti in partnerji/partnerice nesklenjene partnerske skupnosti bodo imeli/imele možnost do obiska partnerja/partnerice, ki prestaja zaporno kazen, za sklenitev partnerske skupnosti, obliko partnerske skupnosti, neveljavnost partnerske skupnosti, razvezo partnerske skupnosti, osebna in zakonska premoženjska razmerja partnerjev/partneric, pogodbena premoženjska razmerja partnerjev/partneric bodo veljala enaka pravila kot veljajo za zakonsko zvezo. Registrirana istospolna partnerska skupnost se bo šest mesecev po začetku uporabe tega zakona preoblikovala v partnersko skupnost (razen v primeru, ko le-tega osebe v partnerskem odnosu ne bodo želele), upravne enote pa bodo v osmih dneh po začetku uporabe tega zakona obvestile vse partnerje/partnerice registrirane istospolne partnerske skupnosti o možnostih sklenitve partnerske skupnosti, pri tem bosta imela partnerja/partnerice ob sklenitvi partnerske skupnosti enako možnost odločitve o spremembi priimka kot v primeru sklenitve zakonske zveze.

Skratka, s sprejetjem Zakona o partnerskih skupnosti bi tako veljalo, da gre pri življenjski skupnosti dveh oseb istega spola za enake pravice kot so jih deležne osebe v zakonski ali zunajzakonskih zvezah. Vendar pa Zakon iz sklopa pravic izključuje pravico do posvojitve in možnost oploditve z biomedicinsko pomočjo. Pri tem se pojavi vprašanje, kako bo zakon urejal družinske odnose v družinah istospolnih partnerjev, ki že imajo otroke (povečini gre za družine, kjer je eden od partneric ali partnerjev biološki starš). Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) namreč določa, da nihče ne more biti posvojen od več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca, kar pomeni, da novi zakon ne daje možnost, da bi partnerja/partnerici partnerske skupnosti skupaj (enako kot zakonca) posvojila otroka. Vendar nikjer v zakonu ne govori o posvojitvah bioloških otrok partnerja/partnerice, zato za tovrstne posvojitve obstaja možnost. Nekaj let nazaj se je v medijih pojavil primer, ko je partnerica posvojila otroka svoje partnerice. Po tem, ko je pristojni center za socialno delo zavrnil njeno vlogo za posvojitev, se je pritožila na ministrstvo, ki ji je pritožbo ugodilo z argumentom, da ima partner/partnerka v heteroseksualni zunajzakonski zvezi prav tako pravico do posvojitve otroka svoje partnerke/partnerja, in bi zato v tem primeru šlo za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, kar kaže na to, da bi lahko tovrstne primere reševali na enak način tudi po sprejetju Zakona o partnerskih skupnostih, saj ZZDR v 135. členu pri možnosti dostopa do enostranske posvojitve oseb ne loči glede na njihov partnerski status, saj ne zahteva niti obstoja zakonske zveze niti zunajzakonske skupnosti niti kakršnekoli druge partnerske skupnosti, ampak lahko otroka posvoji vsakdo kot posameznik.

Katja Krajnc

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !