Mediji poročajo, da bo evropski parlament danes po vsej verjetnosti potrdil Barrosovo komisijo, sestavljeno iz 26 komisarskih kandidatov.

Parlament je prejšnji mesec opravljal zaslišanja predlaganih komisarjev. Zaslišanja so potekala tudi v medskupini parlamenta za pravice spolnih manjšin.

Kandidatka za komisarko za notranje zadeve, Cecilia Malmström (na sliki spodaj), je na zaslišanju pri omenjeni medskupini izrazila obžalovanje, da Evropski svet še ni ratificiral horizontalne direktive o prepovedi diskriminacije (glej spodaj). Dejala je, da bo sprejetje direktive med njenimi prioritetami.

Štefan Füle, kandidat za komisarja za širitev in sosedske odnose, je dejal, da Unija pri oblikovanju sosedske politike ne sme zatajiti svojih vrednot, torej spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. Sopredsednica medskupine, avstrijska poslanka Ulrike Lunacek, si tako od Füleja obeta sodelovanje pri prizadevanju za več pravic spolnih manjšin v soseščini Unije.

Kandidatka za komisarko za Pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo je Viviane Reding (na sliki spodaj). Njeno evropsko ministrstvo ureja največ zadev, pomembnih za evropske LGBTIQ. Redingova se je na zaslišanju jasno izrekla proti homofobiji in za vzajemno priznavanje istospolnih zakonskih zvez oz. civilnih partnerstev med državami Unije. To pomeni, da bi Slovenija, Poljska ali katerakoli druga država morala npr. istospolni zakonski par iz Španije obravnavati kot zakonca. Toda podpredsednica medskupine, nizozemska poslanka Sophie In’t Veld, je dejala, da Redingova ni povedala ničesar o tem, kaj bo storila za zmanjšanje homofobije in diskriminacije.

NEKAJ BESED O PREDLOGU NOVE DIREKTIVE
Tako imenovana horizontalna direktiva, ki jo je oktobra 2008 predlagala Evropska komisija, v enem pravnem aktu in na enovit način zajema vse oblike diskriminacije. Trenutno namreč obstaja več direktiv, ki vsaka na svojem področju prepovedujejo diskriminacijo. Težava pa je v tem, da vse direktive ne prepovedujejo vseh vrst diskriminacije. Evropski državljani so še najbolj zaščiteni pred rasno diskriminacijo. Pred diskriminacijo na podlagi spola, hendikepa, spolne usmerjenosti, vere in prepričanja pa so zaščiteni le na določenih področjih, odvisno od posameznih direktiv. Spolno usmerjenosti tako npr. pokriva le direktiva proti diskriminaciji pri zaposlovanju, medtem ko je rasna diskriminacija prepovedana tudi na področju dostopa do komercialnih in javnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialna varnost in stanovanje. Nova direktiva, ki jo je predlagala Evropska komisija, zato vse manjšine in ranljive skupine pred diskriminacijo ščiti tako, kot trenutno različne direktive ščitijo pred rasno diskriminacijo.

A tudi v novi direktivi obstaja nekaj izjem, npr. glede zakonskega stanu in reproduktivnih pravic, opozarja ILGA Europe. Poroka sicer res ni storitev, vendar iz zakonskega statusa izhajajo npr. socialna varnost, za katero bi lahko bili istospolni pari in njihovi otroci prikrajšani. Prav pomanjkanje socialne varnosti družin z istospolnima partnerjema pa je resen problem, je leta 2008 ugotovila Evropska agencija za temeljne pravice. ILGA Europe poleg tega opozarja, da bi morala nova direktiva med osebnimi okoliščinami vključevati ne le spolno usmerjenost, ampak tudi spolno identiteto.

ŠE O MEDSKUPINAH
Medskupine se oblikujejo, če ima več poslancev skupna specifična interesna področja. Medskupine skrbijo, da ti interesi v parlamentu niso prezrti. Poleg tega s pismi od drugih institucij zahtevajo dodatne preiskave ali informacije, npr. v zvezi z incidenti. Z mnenji oz. izjavami za javnost pozdravljajo dobre prakse in obsojajo slabe, kot so v primeru medskupine za pravice spolnih manjšin npr. homofobični napadi ali sprejetje homofobičnih zakonov . Pripravljajo tudi poslanska vprašanja, s katerimi nadzirajo delo komisije, se udeležujejo seminarjev, konferenc ipd.

V prejšnjem sklicu evroparlamenta je obstajalo 24 medskupin, npr. medskupina za baltsko regijo, medskupina za pravice hendikepiranih itd. Financirajo jih politične stranke. Medskupini za pravice spolnih manjšin so del svojih virov odstopili Evropski socialisti, Evropski zeleni ter Zveza evropskih liberalcev in demokratov. Nobena od teh strank ni članica trenutne koalicije, ki sestavlja vlado, torej Evropsko komisijo.

Zdajšnja predsednika medskupine za pravice spolnih manjšin sta Michael Cashman in Ulrike Lunacek. Podpredsedniki pa so Sophie In’t Veld, Raul Romeva i Rueda, Sirpa Pietikäinen in Rui Tavares.

Domen

Nekje sem napisal, da bi kazalo napisati nekaj o dobrih in slabih ljudeh. Seveda ne splošno obvezujočo, za vse veljavno, dokončno razpravo, ki bi veljala kot zakon in bi jo bilo treba končati z besedami »Konec diskusije!« ali s čim podobnim. Ničesar takega nimam v mislih. In zakaj ne? Ker je Bralec človek, ki meni, da je vsakršno naziranje o dobrih in slabih ljudeh plod posameznikove presoje, ta pa nikoli ne more veljati na zgoraj opisani način, vedno omogoča pritrjevanje, nestrinjanje in seveda tudi radikalno zavračanje, celo tako radikalno, da se kakšna zelo radikalna (mogoče nekoliko vase in v svoj prav zagledana in ta prav posplošujoča na vse ostale) oseba do njega (tj. do tega naziranja) utegne opredeliti z ugotovitvijo (mogoče bi bil boljši izraz: obtožbo), da je nosilec tega naziranja slaba oseba – in svojo ugotovitev predstaviti v obliki že sprejetega (verjetno misleč, da splošno, v resnici pa le pri tej osebi) zakona s končnim stavkom »Konec diskusije!«. Na takšne ugotovitve torej ne dam veliko. Hm, se opravičujem, rahlo sem se zlagal: na takšne ugotovitve pravzaprav ne dam prav nič.

Mogoče je celo narobe, da sem tale zapisek začel z domislico, da bom pisal o dobrih in slabih ljudeh. Ne zato, ker bi mislil, da o ljudeh ni mogoče govoriti kot o dobrih ali slabih, temveč zato, ker se mi vse bolj dozdeva, da se mi o tem ne da ravno preveč pisati. Raje bom pisal o domislici posameznikove presoje, kar pa tudi ni zelo narobe, saj je posameznikova presoja, kot sem že omenil, izhodišče (po moje, torej po moji presoji ) morebitnega nadaljnjega razpravljanja o dobrih in slabih ljudeh. Kako je torej po Bralčevo s posameznikovo presojo?

Takole: zelo jo zagovarjam, in to pravzaprav ne glede na njen rezultat. Tudi če je torej rezultat obtožba nekoga, da je slab, zelo slab ali nesprejemljivo slab človek. Pomembneje je (kar pomeni, da je po moje to zelo pomembno, celo najpomembneje), da se vsaj obtoženi oz. okarekterizirani zaveda, da je presoja njegovega tožnika predvsem njegova in zato ne nujno tudi resnična, kar pomeni: na sploh resnična, resnična še za koga drugega kot za tožnika, resnična torej za obtoženega. Takšno zavedanje se mi zdi tako zelo pomembno zato, ker je pogoj osebne integritete, lastne individualnosti, tega, da je nekdo on sam, ne pa zgolj »nekaj«, kar se oblikuje na podlagi mnenj drugih, pa naj bodo ti oboževalci ali pa obsojevalci. Ta samosvojost, individualnost, osebnostnost ali pa tudi samo osebnost posameznika je po moje utemeljena zgolj in izključno na njegovi lastni presoji in njegovi lastni zmožnosti sprejemati odločitve o svojem ravnanju in, kar je izredno pomembno, brez tega je vsakršna samosvojost prazna in ničvredna, odgovornost za morebitne posledice tega ravnanja, pri čemer pa ta ne pomeni tudi sprejemanja odgovornosti za ravnanje drugih, tudi če je le-to odziv na tvoje lastno. Vsak namreč ravna sam in v to ni prisiljen, četudi se morda komu zdi, da gre za logično, pričakovano reakcijo, ki bi jo moral tisti, ki naj bi jo s svojim ravnanjem izzval, predvideti, in zato ne ravnati tako, kot je.

Ne ravnam naj tako, kot se mi zdi prav ali pa si želim, ker moje ravnanje lahko izzove ravnanje nekoga drugega, ki ga bo morda prizadelo, ranilo ali mu bilo psihično težko prenosljivo? Ne ravnam naj, zato da preprečim ravnanje, za katero bi kdo rad pripisal odgovornost ne tistemu, ki je ravnal, temveč nekomu drugemu? No, kot je najbrž postalo jasno, sem zagovornik posameznika, ne družbe. Posameznika, ki sprejema odgovornost za svoja in le svoja dejanja in je pripravljen sprejeti slavo ali pa tudi zaničevanje, ki ju le-ta utegnejo izzvati. Pripravljen sprejeti to dvoje in se s tem soočati, v smislu ponosa ali krivde ali česa drugega.

Zrel fant, Gaber? Naj ti bo: kiss.

Bralec

Strajnana birokratka z odločno črto podpiše dokument priseljenskemu paru.

Pa tudi če pustim komo ob strani. Zaradi denarja? Privarčevanega nimava ničesar, vsaj dokler ne umre kateri od najinih staršev, ali kaj. Do diplome mi manjka še šesti letnik, Jana s prevajanjem ne čaka zlata žila, razen če se odloči za tolmačenje, pa še to pod pogojem, da se da dol s Pahorjem, kar je prav tako neizvedljivo, ker potem se bova kajpak odregistrirala, in postane konferenčni tolmač v Bruslju.

Ona za pultom zavzdihne in z mirno gesto iz predala vzame majhen črn lok in puščico. Skozi debela očala natančno pomeri in puščico izstreli naravnost oblak črnih misli, ki pletejo gnezdo naj mojo glavo. Poskušam se ji zahvaliti, vendar že gleda dol in tipka na zdizajniran prenosnik. Kdo bo si mislil, da imajo..

Vrata se odprejo in v prostor privihra Jan. Trudim se, da bi ga gledal jezno, pa mi ne uspe. Temni lasje mu razmršeno padajo na rjav obraz. Skrušeno me pogleda in spet se utopim v teh slovanskih očeh. Obdržim stisnjene ustnice in ga brez besed porinem proti šalterju. Rad ga imam in on mene. Ne seksava več divje in nebrzdano kot pred tremi leti, ko sva se do konca nažgana zaletela pri šanku v štirki. Seksava nežno in z občutkom, kuhava in poslušava radio, všeč so nama isti hecni vzorci na pogrinjkih. V nedogled se lahko norčujeva drug iz drugega in se smejiva pod kovtrom.

- Peter, s tabo govorim!
- Mm, kaj?
Čisto sem padel v iskanje matičnega lista.
- Si kul?
Pogleda me zaskrbljeno in stisne za roko. Poleg tega, da je lep, je tudi približno trikrat bolj samozavesten od mene.
- Seveda. Dajva, opraviva to še pred A s ti tut not padu, poskušam duhovičiti. Poljubi me in tiste črne misli od prej se razmažejo na steni za strajnano lokostrelko in žalostno zdrsijo proti tlem.

Nekaj petnajst minut kasneje stojiva pred magistratom, registrirana, če bi slučajno kdo od naju imel prometno nesrečo, zadel na loteriji in predvsem zato, ker so nama všeč isti hecni vzorci na pogrinjkih.
- Ej, moja naju čakata pri Mostu.
Za trenutek že skoraj zavzdihnem, nova restavracija, ki slovi po divjačinskem mesu, me kot vegetarijanca kajpak ne navdušuje. Pa kaj, i to se desi, stlačim zateženo dihanje nekam v sapnični kot in se mu nasmehnem.
- Fino, da sta si vzela čas sredi dneva.
- Mnja, saj sta si morala. Njun edinec se ne ženi vsak dan.

Odkorakava proti restavraciji, kjer naju že čakata Janova starša. Sedita za mizo, urejena, vljudna in topla. Janova mami je super. Priznana ortopedinja, za svojih 58 let fantastično izgledajoča, dobra kuharica in s hecnim smislom za humor, ki ga včasih servira začinjenega s politično nekorektnostjo in ti obenem pomežikne z modrosivimi očmi, vsedosegajoča torej, dokler se nekega dne ob štirih zjutraj ne zaletiš vanjo v kopalnici, ko ima podočnjake do kolen, razcapano trenerko in si končno oddahneš, da je tudi ona – človek.

Z gospodom očetom si sedeva nasproti. Prijeten človek je, vendar mi vsake toliko z očmi besno sporoča, da sem kriv, ker ne bo imel vnukov z Janovo prijateljico iz otroštva. Seveda se mu ne dam in mu nazaj okularno sugeriram, da bo imel preklete vnuke, pa če bom moral v Malavi. Najino merjenje pogledov zmoti natakar.

- Boste kaj popili začetek?
- Teran in liter vode prosim, vriskne bodoči dedek majhnih črnčkov. Jan me pod mizo stisne za roko in oba se namuzneva.
- Kaj pa imata fanta?
- Silva vse ve, Silva vse vidi, se zasmeje Jan, gospod oče se enostavno samohipnotizira z menijem.
- Tiho bizgec. Torej, povejta, kaj pa prstana?
- Kupila sva si cockring.
Tokrat potrpljenje mine mene.
- Pa mater Jan, a moraš vedno!?
- Kaj pa je to?
- Nič, nič Silva, Jan spet preveč časa preživi na internetu.
- Saj moram za prevode!
- Ja pa kaj še.
Vidim, da komaj zadržuje smeh. Situacijo prekine natakar.
- Že veste?
- Ja, jaz bom srnin hrbet s kroketi, odžrebra svoje gospod oče. Jan se navdušen nad ostalim štosom odvleče na wc.
- Takoj bom nazaj, se jima opravičim še jaz.

Borin

Moj odnos z Davorjem je zgodba zase. Drug z drugim premoščava vrzel med dvema resnejšima vezama. V najinem odnosu je trdna in dobra logika. Seksualna logika brez navlake. Njegov odnos s Katjo je nekaj drugega. Zame je nedoumljiv, vzgibi mi bodo ostali za vedno tuji. Tega ni v meni, da bi imel - najboljšo prijateljico. Zaupnico, ki vse ve. Muco, s katero zlezeta skupaj pod odejo in gledata film. Oprostite, ampak če bi se jaz valjal v postelji z medvedko, morsko kravo ali fazanko, bi se z njimi zbližal tako in drugače; kaj se ne bi z dekletom. Onadva se pa stiskata, da ju ne zebe, in gledata film. In pri tem ostane. Ona dobro ve, da je Davor za fante in da je ne bo poročil. Po moje bi se ona vseeno možila z njim. Vse razloge ima za to. Fant je sposoben in naredil bo kariero, on njem bomo slišali in poslušali. Samo seksal ne bo z njo. Že iz principa ne, četudi bi verjetno lahko. Gotovo bi lahko, saj je bil leta samo z dekleti. Če bi jaz bil njenih let, bi ga tudi hotel imeti zase. Samo zase. Ker za razliko od nje vem, kako seksa. In seksa: uh… Ta moški je merjasec v najboljšem pomenu besede.

Davor si s Katjo deli si stanovanje. Najeto stanovanje, ker je zanj pomembno, da sebi, staršem in svetu dokaže, da zna skrbeti sam zase. Mene skriva pred njo. Pravi, da sem njegova, ne njena zadeva. Kljub temu je menda takoj ugotovila, kdaj je fant z menoj prekinil večmesečni seksualni post. Nekatere ženske zaznajo vse. Ni me hotel predstaviti – kar se mene tiče, prava figa, z njo res nimam nič. Toda ona mu je napovedala, da mu bo našla pravega fanta. Pravega! Ne nekoga, ki bo samo za »f«. Ker je spodobna, baje ni povedala do konca. Seveda: jaz sem za gluhe nočne ure in kratke funkcionalistične zmenke med delavnikom.

Mislim: da bi meni ženska iskala fanta? Za to ni minimalnih možnosti. Čisto preveč sem nečimrn in preveč zadržan, mogoče tudi sramežljiv, da bi katero spustil blizu. Sploh pa: iskanje moškega je moški opravek. Kot vse, kar imamo samci opraviti med seboj. To je rezervat, kamor nimajo tiščati nosa.
Davor gleda drugače. Konformist je. Pravi, da pravega išče in ga ne najde, in da ga nihče ne pozna tako, kot ga ona. Da se zanese na njeno presojo in da bo dal priložnost njej in sebi. Prvi zmenek, ki ga je napeljala Katja, se je ponesrečil, ker se je kandidat napil. Davor ne pije. S fantom z drugega zmenka sta ostala v stiku, a nista za skupaj, mi je rekel. Ženščina ni dala miru. Sinoči je odpeljala Davorja na večerjo, kjer ga je seznanila s tretjim. Če tokrat ne bo uspeha, je rekla je, da bo dala pol leta mir. Svet tega ni videl. Vsaj moj svet ne. Še dobro, da Davor ne jemlje njenega posredništva povsem resno. Upal sem, da se bo pošalil na račun snubca, ki mu ga je pripeljala, ko je naredil po prvih dveh sestankih. Če bi me le poklical ob desetih…

Če me je pozabil poklicati, je pes. Če me ni pozabil in je zagrizel v nastavljeno meso – bog z njim. Včasih je brezobziren. Ne, to ni prava beseda, brezobziren je do drugih, do mene nisi. Brezčuten? Brezbrižen? Ne, tudi ne. Do mene je – površen. Kadar me ne potrebuje, pozabi, da obstajam. Ne obsojam ga, to je del najinega odnosa. Midva ne hodiva. Hočem reči: ne hodiva drugam kot v posteljo. Ne srečujeva se iz drugih razlogov. Tri, štiri mesece je, kar se poznava. Kaj naju povezuje? Ljubezen gotovo ne. Med nama je zraslo neke vrste zavezništvo, katerega bistvo je fair play. Poleg dobrega seksa.

Ja, je mlad, je burkast, včasih buršast, a spoštuje pravila. Džentelmen, mogoče malo preveč zgovoren, a vsaj v bistvu džentelmen. Mislim, da celo ne podira drugih, odkar se srečujeva. Od njega ne pričakujem noža v hrbet, v kolikor je o izdaji v tako specifičnem odnosu sploh mogoče govorit. Pričakujem, da me bo odslovil in pri tem ne bo umaknil pogleda v tla. Ko bo prišel za to čas. Ali bom pa jaz njega odslovil, če se mi bo prej zgodil pravi kot njemu.

Ko gre za cilje, nima predsodkov. Stremuški je do amena, nima miru, hoče vse in na vsak način. V tem vidi smisel. Hoče položaje, besedo, oblast. V njem je gon po prvaštvu in vodenju. Tak je tudi v seksu. Fantje te vrste so redki in ne ga oviram. Vem, da bo v življenju uspel. Ne pusti se odpravit, zlepa že ne. Skozi vrata ven, skozi okno noter. Pri meni najprej noter in potem s polnim kondomom ven.

Fant bo politik. Grize ga, ker še nima diplome. Jo bo že imel, ko se bo tako odločil. Za dva meseca bo odložil kakšno od funkcij, za katere živi, in bo zmašil skupaj nalogo. Ni ne neumen, ni nepraktičen.
O politikih nimam dobrega mnenja. Podmladki se mi po svoje upirajo bolj od starcev, ki jih žene zgolj pohlep brez domišljije in vizije. Od komosomolcev pričakujem več. In Davor več obeta. No, če bi bil fašist, ne bi bil z njim, ker prostaškosti ne prenesem. Kot tudi ne slepe zaverovanost, ker me žali v bistvo racionalnega bitja. Če bi bil govedar z bifejskimi maniram – ni šans. Ni, da bi se Davor smel hvaliti s svojo stranko. A fant vsaj premišljuje. Ni slep, reflektira. Načrtuje. Snuje. In dela. Čisto zares dela, ne samo bla bla. Organizacije, društva, zbornice; v domačem mestu, na fakulteti, na univerzi in državnih agencijah – povsod hoče biti. Dviga prah, nasprotniki ga mrzijo in zaveznikom gre na jetra. Gotovo ima marsikdo njegovo stremuštvo za nadutost. Naj, brez nič ni nič. Če se mi že izpove, ga podprem.

Tega ni veliko, ker nisem z njim, da bi se pogovarjal. Ko prideva skupaj, vem, da bom strelovod za njegovo seksualno energijo. Ko dopusti, da ta izbruhne, je hlasten in neučakan. Name plane neustavljivo kot veper – tudi če bi drvečega ustrelil, bi nalet še mrtvega nesel naprej. Prestrežem ga. Prepustim, da njegova sla steče skozme in se globoko v meni pari z mojo. Izvrsten občutek. Vrhunski užitek. Nikoli nisem imel rad mlačne vode, toda tako eksplozivnega moškega še nisem imel. Gotovo ni za vsakega in niti ga ne bo znal vsak ceniti. Jaz imam rad elementarnost. Rad imam iskreno slo. Rad imam jemanje in dajane brez spraševanja.

V bistvu premalo seksa. Zato je takrat, ko se spusti z vajeti, vse bolj divje. V njegovih let bi moral vsak dan. Davor si da duška enkrat na teden. Vmes drkari, jasno, a to ni fuk. Včasih si me zaželi pred kakšno posebno priložnostjo, da se sprosti, preusmeri pozornost, umiri. Sprva se mi je to zdelo čudno. Potem me je začelo zabavati in iz naučil sem se iz tega potegniti svoj dobiček. Ta ni samo telesni užitek temveč, je tudi zadoščenje. Dojel sem bistvo konvencionalnega rekla, da za uspešnim moškim stoji uspešna ženska. No, jaz sem pač moški za moškega. Dam mu možnost, da se seksualno izživi, kot mu ustreza. V tem sem uspešen.

Od njega sem starejši. Po letih mu ne bi mogel biti oče, a dosti ne manjka. Ne, med nama ni relacije oče-sin. Ljubimca sva. Le kako on vidi moja leta? Za fukarijo sem mu dober, drugače se ne bi pečal z mano, fant je zdravo sebičen. Gotovo sem zanesljivejši od mladičev in, kot se temu reče, manj kompliciram. Ne potrebujem nabrekajočih, prekipevajočih čustev, on zanje nima časa. Njegova prizadevanja spoštujem, a se ne obešam se nanj, ne potrebujem njegovih uspehov. Imam svojo kariero in dosegam svoje cilje. Jaz grem komaj kdaj ven, on živi za družabnosti in priložnosti, kjer je lahko opažen, viden, pomemben. Slikan, objavljen. Meni grejo pasje procesije na jetra. Obema je jasno, da nisva par za življenje. Vsakršne razlike so prevelike.

Ampak, če sem ga danes izgubil, me bo to vseeno bolelo. Navadil sem se nanj. In dobro seksa, primejdunaj. Nekaj zares vročih srečanj sem doživel s njim. Ja, na začetku najinega srečevanja je bilo, ko je imel ob obletnici svoje slavne fakultete govor. Zgodaj dopoldne mi je poslal sporočilce z vprašanjem, ali bi lahko prišel k njemu. Da je skrajno živčen in da si želi, zelo želi - fuk. Bi mu lahko na takšno iskrenost odgovoril z ne?

Kako je planil name! Kot ogenj na suho dračje. Dva njegova orgazma in en moj v desetih minutah… Ležal sem ob njem in ga gledal. Ves oblit s potom je ležal na hrbtu. Zaripel v obraz. Z mojo spermo na prsih, kjer se mu je razpuščala in talila med rjavimi dlačicami. Z napolnjenim kondomom na iztegnjenem lazarju pod popkom. Z roko, podloženo pod glavo, je srepel v prazno proti stropu in lovil sapo. S prsti sem se sprehajal od komolca po mišici do pazduhe in naprej do prsi, si jih tam omočil s spermo in se napotil nazaj. Bil je eden tistih posebnih trenutkov pozabe, ko izgine ves svet, ko vse zunanje izgubi pomen, ko ni drugega smisla kot bivati v blaženosti trenutka. Ko žitje v celoti izpolni zretje v človeka, s katerim si se z orgazmično raketo izstrelil v tisto vesolje, kjer vladajo neskončni mir, tišina in odsotnost vsakršnih smotrov in želja. Zima je bila in stanovanje bolj kot ne hladno, a sva bila oba razbeljena, kot da bi se nastavljala sredozemskemu soncu. Takrat sem si zaželel, da bi tega prepotenega, žehtečega, iztrzanega, izfukanega, izcejenega moškega videl popoldne nastopati. Da bi ga gledal, kako bo stopil pred polno dvorano imenitne publike, kako bo speljal in povedal, kar imam povedati. Da bi ga gledal, ne da bi on to vedel.

(se nadaljuje že prihodnji teden - v soboto, 13. februarja, popoldan)
Biksen

Matej G

Ni vame. Natipkal je: “Gaber, nisem vate.” Jao! Ni vame!? Nadaljeval: “Gaber, če bi bil vate, bi bil žalosten.” Ustavilo se mi je srce. Žalosten!? ”Gaber, žalosten bi bil. Vsakič, ko bi bral tvoj blog. Ko bi bral komentarje.”

Pascalu sem rekel: “Daj me v žličko.” In me je. Razmišljal sem. Čutil sem Pascalovo telo. Njegova vroča sapa me je žgečkala za ušesi. Desno roko je imel iztegnjeno pod mojim vratom. Leva je ležala na mojem levem boku. “Jokaš?” me je vprašal.

Šef ni več nežen. Zaradi pretepa. Kosilo. Otroka sta se smejala. In šefova žena me je poljubila. Na lic. In v uho. Tudi oba otroka je poljubila. Da nam je zvonilo. In dobil sem največji kos peciva. Rekel sem mu: “Res mi je žal.” Pogledal sem ga. Njegove oči so bile hladne.

Žigu napišem: “Pošlji mi poljub. Prosim.” Odgovori: “Za poljub se ne prosi.” In mine dan. Brez poljuba. In teden. Brez poljuba. Pozabil me je.

Pascalu nisem odgovoril. Enkrat ponoči sem v njegovem objemu zaspal. Am. Pascal celo noč žaga drva. Vleče dreto. Jao! Smrči!

Gaber

Tako podporniki amandmajev kot njihovi nasprotniki so trdili, da so s svojim stališčem želeli ohraniti zdajšnje stanje. Nekateri anglikanski škofje so trdili, da mnogi duhovniki poleg izvajanja obredov skrbijo tudi za administracijo, zato bi amadmaji k Zakonu o enakosti po njihovem mnenju lahko ogrozili versko svobodo.

Anglikanska cerkev sicer najema duhovnike in duhovnice, ki so geji. Lahko so tudi v partnerskem razmerju, vendar morajo biti zavezani celibatu. Če duhovnik oz. duhovnica umre, anglikanska cerkev zakonskemu partnerju izplačuje mesečno nadomestilo glede na to, kako dolgo je pokojni partner opravljal duhovniški poklic. Nadomestilo prejemajo tudi civilni partnerji, vendar se pri njih odmeri upošteva le delovna doba pokojnika/pokojnice od leta 2004 naprej, ko je Velika Britanija uvedla civilna partnerstva. Vodje anglikanske cerkve bodo prihodnji mesec glasovali, ali se bo v prihodnje nadomestilo za ovdovele civline partnerje odmerjalo enako kot za ovdovele zakonce.

O odzivu in izbruhih papeža rimskokatoliške cerkve, je poročal RtvSlo.si.
Vira: BBC in Pink News

NEENAKOSTI V ZAKONU O ENAKOSTI
Predlagani Zakon o enakosti (Equality Law) bo protidiskriminacijski zakon, ki bo v enem aktu enovito obravnaval različne vrste diskriminacij. Zakon bo nadomestil različne zakone, ki so državljanom predpisovali enako obravnavanje in zaščito za vse, ne glede na spol, raso, hendikep, starost, spolno usmerjenost, versko ali kakšno drugo prepričanje. Po vsej verjetnosti bo sprejet letos.

[Foto: EqualityAndDiversity.co.uk]

Toda prevelika svoboda verskih skupnosti glede najemanja osebja ni edina pomanjkljivost predlaganega zakona, meni LGBT-aktivist Peter Tatchell. Medtem ko zakon npr. prepoveduje nadlegovanje nad drugimi ranljivimi skupinami, spolne manjšine neposredno ne varuje pred nadlegovanjem. Zakon s tem LGBT onemogoča, da bi od vodstva šole, delodajalcev, podjetij in lastnikov posesti zahtevale zaščito pred nadlegovanjem na podlagi spolne usmerjenosti, identitete ali izraza. To se ni zgodilo pomotoma, pač pa namenoma; to je zelena luč homofobom, trdi Tatchell. Po njegovem je nerazumljivo, da vse točke Zakona o enakosti ne omenjajo vseh ranljivih skupin, saj naj bi bil namen zakona ravno standardizirati pristop do različnih vrst diskriminacije.

Vlada se je v svojem odgovoru branila, da v posvetovanju z LGBT-organizacijo Stonewall ni ugotovila, da bi nadlegovanje zaradi spolne usmerjenosti predstavljalo večji problem v družbi. Ministrica za ženska vprašanja in enakopravnost, Maria Eagle, je izključitev LGBT iz točke o nadlegovanju upravičila s tem, da spolne manjšine pred nadlegovanjem tako ali tako ščitijo že splošne protidiskriminacijske določbe predlaganega zakona. V pismu Tatchellu je zapisala: »Če učitelj ignorira nasilje nad LGBT-otrokom, čeprav sankcionira druge vrste nasilja, to pomeni nezakonito diskriminacijo.« In ravno v tem je problem, piše Tatchell: LGBT-otrok bo moral zato, ker ga zakon varoval le posredno, najprej dokazati, da je bil žrtev nasilja, nato pa še, da je šola v drugih primerih naslija ukrepala, medtem ko v njegovem ni.

Vlada je odgovorila tudi, da spolne manjšine pred nasiljem tako ali tako zaščitene že s splošno kazensko zakonodajo. Tatchellov odgovor: zakaj torej dodatno zaščito potrebujejo ženske, različne starostne skupine, hendikepirani, pripadniki drugih ras?

Tatchellov komentar za The Guardian si lahko v celoti preberete tukaj.

GARETH THOMAS BO OBRAZ LGBT-MESECA

Februar je na Otoku mesec, posvečen spolnim manjšinam. Za letošnjega častnega pokrovitelja so izbrali enega najboljših igralcev ragbija, ki se je decembra deklariral kot gej. Izbira športnika sovpada s tem, da so vse bližje olimpijske igre leta 2012 v Londonu, so pojasnili v organizaciji Schools Out, ki je bila pred petimi leti pobudnica LGBT-meseca.

Februarja po vsej državi pripravljajo razstave in seminarje na temo LGBTIQ, učenci nekaterih šol pa npr. eno uro likovne umetnosti posvetijo ustvarjanju logotipa za LGBTIQ-skupnost, pri matematiki se učijo o Alanu Turingu, pri medijski vzgoji razpravljajo o reprezentaciji spolnih manjšin v medijih ipd.
Vir: Pink News

GARETH SE JE VSEM ZAHVALIL Z ZABAVO
Priredil jo je v enem od znanih londonskih klubov, z njo pa se je prijateljem zahvalil za podporo ob outiranju. Zabave so se udeležili njegovi soigralci v klubu Cardiff Blues in še nekateri drugi ragbijaši, prisotni pa so bili tudi irski igralec Graham Norton, član parlamenta in minister za evropske zadeve Chris Bryant in drugi. »Vsi tukaj praznujemo spreminjanje sveta. OK je biti športnik in OK je biti gej,« je zbrane nagovoril gostitelj, ki je že večkrat zatrdil, da v zvezi z outiranjem nima niti ene slabe izkušnje.
Vir: Pink News

GLAVNI KONZERVATIVEC PODPIRA POUK O LGBTIQ
Vodja britanskih konzervativcev David Cameron je odločno podprl poučevanje o enakopravnosti spolnih manjšin ter o homoseksualnih (spolnih) odnosih in civilnih partnerstvih v britanskih šolah. Tako izobraževanje bi po njegovem mnenju pripomoglo k upadu nasilja nad spolnimi manjšinami in k pravičnejši družbi.

[David Cameron. Foto: The Daily Telegraph.]

Cameron v govoru strankarskim aktivistom sicer ni neposredno trdil, da bi morale biti tudi verske šole zavezane k takemu poučevanju, kot je na začetku meseca zahteval vodja liberalnih demokratov Nick Clegg. Poleg tega je smešno, da je v govoru hkrati z enakopravnostjo omenjal poučevanje o civilnih partnerstvih kot o istospolni inačici raznospolnih zakonskih zvez. Toda ne glede na vse: si predstavljate tak nivo diskurza od naše desnice?
Vir: Pink News

MARK FEEHILY JE ZAROČEN
Pevec britanske skupine Westlife je na Twitterju potrdil govorice, da sta se s partnerjem Kevinom McDaidom zaročila. Datum sklenitve civilne zveze ni znan.

[Mark Feehily (desno) s partnerjem Kevinom. Foto: The Attitude.]

Feehily se je outiral leta 2005, ko je spoznal zdajšnjega partnerja. Kot pravi, mu je outiranje olajšal Stephen Gately, ki je leta 1999 postal prvi outirani član fantovske skupine.
Vir: Pink News

Pripravil Domen

[Westerwelle s palestinskim premierjem Salamom Fayyadom novembra lani.]

Westerwellejeve fotografije s politiki iz Savdske Arabije in Jemna, kjer je za homoseksualni spolni odnos zagrožena smrtna kazen, pa so tudi ves pozitivni izid ministrove turneje po Bližnjem vzhodu. Tako vsaj menita Nemška lezbično-gejevska federacija (LSDV) in stranka zelenih, ki sta pričakovali, da se bo minister odločneje zavzel za človekove pravice v teh državah.

Vodja liberalnodemokratske stranke (o katerem smo na Glavci že pisali) je v predvolilni kampanji obljubil, da bo Nemčija pod njegovim vodstvom ukinila pomoč homofobičnim državam. Toda Nemčija, ki je na krizo odgovorila z nižanjem davkov, potrebuje naložbe, zato se je Westerwelle na arabski polotok odpravil s številno delegacijo gospodarstvenikov. Gospodarstvo je bila osrednja tema dvournega pogovora s savdskim kraljem.

Beseda je sicer tekla tudi o človekovih pravicah, a Westerwelle homoseksualnosti ni neposredno omenil. Izrazil je le nasprotovanje smrtni kazni, na kar je savdski princ Sadi al-Faisal odgovoril, da je lahko to področje urejeno le po božjih zakonih. Po mnenju poslanca zelenih, Volkerja Becka, ki je tudi sam istospolno usmerjen, bi moral biti Westerwelle bolj konkreten, prav tako pa bi moral poudariti univerzalnost človekovih pravic.

Predstavnica LSDV, Heike Rampf, pa je dejala, da Westerwelle ni prevzel vloge zaščitnika pravic LGBTIQ-skupnosti niti na mednarodni ravni niti doma. Njegovi liberalni demokrati namreč nasprotujejo izenačitvi istospolnih partnerstev z raznospolnimi, čeprav si prizadevajo za pravice istospolnih parov do posvojitve in sklenitve civilne zveze. Rampfova priznava, da bi Westerwelle povzročil škandal in javnost bi nanj gledala le kot na homoseksualnega politika, če bi na Bližnjem vzhodu neposredno omenil homoseksualnost. »Tako pa je nadaljeval tradicijo drugih zunanjih ministrov – kar zadeva homoseksualnosti je ostal tiho,« je dodala.

[Westerwelle s partnerjem Michaelom Mronzem (desno) in Hansom Dietrichom Genscherjem, enim svojih glavnih svetovalcev. Foto: RP Online.]

Nemška zunanja politika sicer že dlje časa ni prav odločna, ko gre za človekove pravice, in liberalni demokrati so vse od časov, ko je stranko vodil Hans Dietrich Genscher, med glavnimi zagovorniki vzpostavitve odnosov z Iranom. Nemčija je med vsemi državami EU najpomembnejši trgovinski partner Irana. Zaradi slabe regulacije izvoza nemški gigant Siemens npr. iranskemu režimu pomaga nadzirati spletne in telefonske komunikacije političnih nasprotnikov, med katerimi so tudi LGBTIQ-aktivisti. Z iransko vlado sicer poslujejo tudi ThyssenKrupp AG, Mercedes Benz, Linde in MAN, na kar med drugimi opozarja organizacija Stop The Bomb.

Westerwelle se je po Bližnjem podal še na Daljni vzhod, kjer ga je spremljal tudi njegov partner Michael Mronz. Ta se je udeležil uradnega »damskega« programa, med katerim je od ene od vodij japonskega protokola izvedel, da je homoseksualnost na Japonskem sprejeta le med umetniki, v ostali družbi pa je tabu.

Viri: Gay City News, Queer.de1, Queer.de2

Pripravil Domen

Matej G

Kar hočem reči, je tole: človek ima na primer afiniteto do dobrega vina (pri tem mislim na res dobro vino, se pravi vino vrhunske kakovosti, ki ga imamo v Sloveniji kar nekaj primerkov). Zdi se mi, da tisti, ki ga je v resnici mogoče opisati s temi besedami, iz tega ne dela nečesa velikega, to je pač del njega in kozarček si privošči morda vsak večer, morda samo sem in tja, torej takrat, kadar mu zadiši – ne torej po odločitvi, da mora biti to nekakšen obred, ki ga je treba vestno izpolnjevati. Prefinjenost je prefinjenost samo, kadar ni narejena; prefinjen ne moreš postati po odločitvi – ni tako?

Vino je bilo seveda tule le primer, pač zato, ker ima vaš Bralec rad dobro kapljico. To ne pomeni, da vino pijem vsak dan, niti mi ne paše, saj mi je precej pomembno, da imam za to dovolj časa in energije in ga ne pijem nekako na silo, z mislijo, da ko to spijem, grem pa (končno lahko) spat. To se mi zdi nesmiselno. Včasih je daljše brezvinsko obdobje, včasih je daljše obdobje z rednim uživanjem v vinu. No, dovolj o vinu!

Temo sem načel, ker sva se s kjutijem dostikrat pogovarjala o nekem malomeščanstvu naše rodne grude, dovolj značilnim za Ljubljano: malomeščanstvo razumem kot zavestno poskušanje, da bi bil meščan, kakor koli si človek že predstavlja, kaj meščanstvo je ali je bilo. Problem pri nas je seveda, da je meščanstvo v preteklosti izginilo, ker je bilo nezaželena kasta. Nekaj ostankov je vendarle bilo in ravno ob teh se, tako se mi zdi, najbolje riše pravo malomeščanstvo: meščani namreč res nikoli niso dajali vtisa, da si na svoj »položaj« kaj domišljajo – tisti, ki so to poudarjali, si bili vedno »le« malomeščani. Za prave meščane je po moje značilna nekakšna nezavedna zavest o lastnem meščanstvu.

Nekam razmišljujoče sem razpoložen danes, dolgi odstavki nastajajo, pa se mi zdi, da vendarle zelo malo povem – čeprav se mi hkrati zdi, da nič, kar sem napisal, ni brez srži in torej zgolj besedičenje. Tokrat sem torej podelil z vami eno svojih bežnih domislic, čeprav priznam, da bi bilo morda v smislu recepcije dosti zanimiveje, če bi opisal, kaj se je dogajalo kakšen dan v tem tednu, ko je pobič iz prejšnjega posta spet prespal pri meni … Čisto majhen delček tega, ok? Ko se začneva zalizovati, mu grem rad počasi do ušes, v ušesa, na vrat, kolikor ga pač dosežem, glede na to, da me trdno stiska k sebi, potem od vratu navzgor do ust, takrat ponavadi zahrope, in z jezikom za ovratnik majice, ki je še ne sleče … s prsti pa mu grem za rokav majice in ga božam, pritiskam, stiskam za bradavičko, po hrbtu, pod roko, mogoče se tja preselim z jezikom … potem je že skoraj čas, da mu majico začnem slačiti, z glavo, ki se od boksarc premika navzgor, jo potiskam z njega, sled mojega jezika se približuje tisti, ki sem jo pustil prej, ko sem mu ljubkoval vrat … … dovolj! Čisto majhen delček, sem rekel, n’est pas?

Bralec

No, strah ga je bilo.. Česa? Nimam pojma, vem pa česa je mene strah.. Nevednosti!

Pogumna navzven, prestrašena v sebi, sva naslednji dan odkorakala proti ambulanti za spolno prenosljive bolezni. Prijetnen ženski glas iz radija naju je pomirjal, čakanje pa naju je ubijalo. Spraševal sem se, ali mi je tega treba, kaj naj storim, naj mu zaupam, naj se poberem, naj ga tolažim, naj.. Odprla so se vrata in srce mi je zastalo.. Pomislim: “Saj nima kaj bit, saj mi bodo samo kri vzeli in to bo to.” Vstopim. Tišina. Sestra mi razloži, da moram izpolniti kratek vprašalnik in potem me bo pregledal zdravnik. ZDRAVNIK?!?! “Saj nisem vendar bolan.. Sem sem prišel zgolj preventivno.”

Pogleda me izpod čela in se mi nasmehne, obrne list papirja in že začne pisati. Na polovico vprašanj je kar sama obkljukala, na ostala pa sem samo prikimal ali odkimal. Stopim k zdravniku. Prijazen možakar sredi 40ih, me pozdravi in mi pristavi stol. Vsedem se. Hladen pot me oblije, ko me vpraša: “Zakaj si tu?”. Zajecljal sem, da bi se rad samo testiral in to je to, da pregled ni potreben. Zresnil se je, me pogledal in rekel: “Če si do sem prišel, mora biti razlog. Poslušam”. HUH. Tip se ne zafrkava.. Kaj hoče od mene? Jooj najraje bi se kar pobral. Začel me je napadati z vprašanji: “Si imel nezaščitene spolne odnose, se fiksaš, ti je všeč sperma, rimming, grupni sex, obiskuješ crousing bare,..” Popenil sem. Tako me je sprovociral, da sem ga skoraj napadel rekoč: “Nisem svetnik in rad sexam! Kdo pa ne? Menjal sem precej partnerjev, zato sem tukaj!” Super je rekel. Stekel je pogovor o tem, koliko sem seznanjen s spolno prenosljivimi boleznimi in bil je zadovoljen ker je videl, da nisem od včeraj in mi dodal: “V redu je, lahko greš,” in predme je postavil par zavojčkov s kondomi. “Ni dovolj, da jih nosiš v žepu!” je dodal in se nasmehnil. Sestra mi vzame kri, tačas mi pove, da bodo izvidi čez teden dni in naj bom miren. Pospremi me do izhoda. Na vrsti je bil on. Namesto da bi se sprostil, sem postal še bolj živcen. Vstal sem in odšel na zrak.

Končal je. Skuštral mi je lase in namignil, da greva naprej. Brez besed. Bilo mi je lepo. Tišina me ni motila, saj sem vedel, da bilokaj bom rekel, bo izpadlo bedno. Hodiva po ulici. Pogleda me.. “Kava?” in oba sva planila v smeh. O tem dnevu nisva nikoli spregovorila. Prideva k njemu. Objame me. Hotel sem ga poljubiti, a me je zavrnil. Svet se mi je sesul, a sem ga poskušal razumeti in sem ga še močneje stisnil. Vlegla sva se na posteljo in zazrem se v na steklo naslikan simbol, ki je bil na steni. Istega si je dal vtetovirati. Začel mi je pripovedovati o njegovem otroštvu. Postala sva lačna in spravil se je za štedilnik. Pripravil je okusno večerjo. Ure so minevale, midva pa sva še kar naprej klepetala.. Zaspala sva.. Jutro. Odpravim se delat. Popoldan me pokliče in zopet povabi k sebi. Ostanem Čez noč. Sploh se nisem vrnil domov. Bil sem del njega! In on del mene!

Teden dni je mimo. Greva do ambulante. Sestra se nasmeje. Vstopim. V redu sem! Srečo v meni je preplavil občutek nemoči. Vstopi on. 10 minut, 15 minut, 25 minut. Izstopi. Pogleda me. Nasmehne se, mi skuštra lase, me prime za roko in odšla sva. Tišina do doma. Vse mi je bilo jasno. Vstopiva v stanovanje. Objme me, pogleda v oči. Ni mu uspelo zadržati solz. “Ni ti treba.” Hudo mi je bilo! “Tiho bodi! Tuki sem!”, je bilo vse, kar sem lahko spravil iz sebe.

Pripoved se nadaljuje.

Think Positive

V belem cirkusu je bilo zmeraj dovolj lepotcev. V zlatih časih slovenskega smučanja je bil glavni osvajač Alberto Tomba, vročekrvni Italijan, ki je s svojim pigmentom in temperamentom iz deviško belega napravil malce manj beli cirkus. Z njegovim obnašanjem je šport skoraj bledoličnih in discipliniranih severnjakov naenkrat postal bolj medijsko zanimiv. Takih konkretnih mediterancev ni več, a če pogledamo Giuliana Razzolija (spodaj na Tombinih ramenih), moramo priznati, da azzuri še naprej zgledno skrbijo za gledalce.

No, severnjakom vseeno ne gre delati krivice. Popolnoma se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je smučarka Julia Mancuso malce prismuknjena; norveški orel Aksel Lund Svindal jo je menda osvajal, Jules pa baje ni bila najbolj zagreta … Jaz bi pustil, da me podre kot kamion.

Ker vendar govorimo o smučanju, seveda ne moremo mimo Avstrije. Pri Benjaminu Raichu smo lahko spremljali, kako se fant spremeni v moškega, saj vrh svetovnega pokala kroji že celo desetletje. Ker je s štirimi zmagami na nočnem slalomu v Schladmingu rekorder te klasične preizkušnje, ga imenujejo tudi Mr. Nightrace. Kar težko je verjeti, da je resnobni Tirolec v bistvu nočni tip. Le kaj se v resnici skriva za tem porednim nasmehom?

Največji tekmeci naših severnih sosedov so Švicarji. V deželi sira poročajo, da bo zaradi poškodbe Didierja Cuchea, ki si je na včerajšnji tekmi zlomil palec, njihov najbolj vroč tekmovalec na igrah v Vancouvru Carlo Janka. (Kot da tega nismo vedeli že prej??) Zanj sicer pravijo, da je fant malček samosvoj; enkrat je še kot zelenec v (švicarski!) reprezentanci zaspal in zamudil na štart. Toda čeprav je dopolnil komaj 23 let, že slavijo njegove zmage. Sam jih (vsaj navzven) ne proslavlja prav intenzivno, tudi govori bolj malo. Ok, ga bomo pač samo gledali.

Bodeja Millerja letos ni na sočno stran Alp. Na cedilu je pustil slovenske navijače, ki so se zaman trudili in pripravili plakate z napisi a la “Bode, Slovenian Guys Love You”, zato Američane v tej objavi bojkotiramo. Bode naj se kar sonči v San Diegu, mi imamo tukaj dovolj drugih cukrčkov! (Oh Bode, we miss you nevertheless …) Francozi so npr. v našo deželico pripeljali trenutno drugega najboljšega slalomista Juliena Lizerouxa.

Kaj pa naši? Stari mački so, sodeč po včerajšnji tekmi, v rezultatski krizi. Najboljši dosežek je uspel najmlajšemu, 21-letnemu Maticu Skubetu, ki je finalno vožnjo zgrešil za 15 stotink. Jah, obetaven mladi rod, obetaven …

Torej, moj favorit je Svindal. Pa vaš? Koga bi vi pred štartom najraje tlesknili po riti? Ga boste šli spodbujat že danes v drugi vožnji ali šele jutri?

Domen

PS: Zdaj veste, zakaj večkrat objavim kaj iz sveta alpskega smučanja. V bistvu se, ko gledam smučanje, počutim prav nimfomansko …

Predigra lahko predstavlja že določen riziko. Saj se tekočine, ki ob njej pridejo ob vhod zadnjika, lahko kasneje prenesejo tudi v notranjost.

Vzemita si čas. Prisluhnite pasivnemu partnerju. Tistemu torej, ki bo v svoj zadnjik in danko sprejel penis, dildo ali prst. Obvezna je uporaba kondoma ali rokavice. Začnita počasi in na način ter v položaju, ki je obema všeč ali vznemirljiv. Sprostita se. Boleti ne sme nikogar! Če je fuk, analni seks pregrob, se lahko zgodi katastrofa.

Preventivni pregled zadnjika in danke je priporočljiv za vse, ki prakticirate receptivne analne spolne odnose, saj zdravniki spolno prenosljiva obolenja odkrijejo prej in jih zato lažje in hitreje pozdravijo.

Kakšne so vaše izkušnje? Ali sploh prakticirate analne spolne odnose? V njih uživate? Imate že ob sami besedi “fuk” pomisleke?

Od doc. dr. Boštjana Mlakarja preplonkal in priredil Iztok K
(Prispevek je bil na Glavci objavljen 4. julija 2008.)

Zame skrbi Pascal. Pozvonim. In vstopim, ker ni zaklenjeno. Razkuštra me. Poboža. Nežno poljubi. Dela se, da je hud, kadar igram, da ga bom položil na pultu. Me boksne v trebuh. Da se zvijam. In smejim. Večkrat je strog. Reče: “Gaber, ti se ne znaš obnašati.” Ali: “Gaber, ti nisi več otrok.” Jao! In potem se zamislim. In nabiram solze. In me objame.

Jaz se slečem, ker mi je toplo. Vroče pravzaprav. In sedim v majici s kratkima rokavoma. Desno od mene je bila njegova kapa. In šal in rokavice. Zimska jakna. Levo od mene je bil on. Mali potrebnež. V kotu na klopi v najini gostilnici. Kosilo. V tej gostilnici kuhajo le kosila. Vedno tečem, da ne zamudim. Desno nogo pokrči čez mojo levo nogo. Iz krožnika se je kadilo. Pihal je v žlico. Soupe au pistou. Dvakrat. Mmm. Potem nisva hotela oditi. Moja desna roka na njegovi levi nogi. Precej visoko. Njegova dlan na moji desni dlani. Čez členke in zapestje do komolca. In nazaj. In spet gor. Pod rokav. Nežno. Vstal mi je. In njemu je tudi vstal. Malemu pohotnežu. ”Tu es si fort, embrasse moi! S’il te plait, embrasse moi, tu es si chaud ! Ta chaleur me manque, je veux te sentir tout contre moi! Embrasse moi! Allez, embrasse moi!” In ga. V kotu na klopi v najini gostilnici.

Am. Gugel tole lepo prevede. V slovenščino, v angleščino pa sploh. Am. Ker ti si rekel, da francosko ne znaš. Vidiš, tako je treba z mano. Nežno in pohotno. In sem tvoj. Jao! Ne greš mi iz glave. Daš dol rdeče gatke. Lulček in jajčka. Daš gor kariraste hlače od pižamce. Ti mi rečeš:”Gaber, položi me!” In te. Jao. Spet si hud!

Gaber

Če imate partnerja nasprotnega spola ali pa ga sploh nimate, se lahko za roke primete z drugo osebo istega spola in k fotografiji dopišete, da ste s tem želeli podpreti kampanjo. Ta si prizadeva razbiti stereotipe o spolnih manjšinah, istospolne pare pa želi z efektom domin opogumiti, da se v javnosti primejo za roke.

[Levo: Felix in njegov fant Yoav sta se 31. oktobra slikala na ulici Dizengof v Tel Avivu. Felix je sicer iz Nemčije, a že tri leta živi v Izraelu. Kot je zapisal, sta z Yoavom srečna, da se lahko v Tel Avivu kjerkoli in kadarkoli držita za roke.
Desno: Ob septembrski akciji so prvo fotografijo poslali fantje z Gay Romea.]

[Levo: Amy in Liz sta študentki tretjega letnika. Z vmesnimi prekinitvami sta skupaj pet let in pol, za roke pa se držita skoraj povsod, kamor gresta. Tako je bilo tudi v živalskem vrtu v Chesterju, kjer je nastala fotografija. Kampanja se jima zdi odlična priložnost pokazati, da so istospolni pari enako običajni kot raznospolni.
Desno: Julie in Ju sta se slikali na mostu čez reko Yarra v Melbournu v bližini svojega doma.]

Kampanje se je domislil David Watkins, ker se veliko parov, ki so zasebno srečni, v javnosti ne more sproščeno držati za roke, tako kot si naklonjenost lahko izkazujejo heteroseksualni pari.

»Čeprav imamo precej pravic, je težko biti viden. Tega ne moreš zakonsko urediti,« je dejal avtor kampanje, pri kateri ne gre za protest ali shod, temveč zate, za tvojo ljubezen in tvoje vsakodnevno življenje. Po Watkinsovih besedah je vse lažje, ko enkrat prebiješ led. Kdo bo to storil pri nas in prvi poslal sliko iz zasnežene Slovenije?

Kolaž najlepših fotografij si lahko ogledate tukaj.

Domen

Matej G

Moja zgodba

Komaj sem se privlekel v službo, čakala me je nočna izmena. Vstopil sem v lokal, kjer sem bil takrat zaposlen in takoj mi je padel v oči. Skuham si kavo in že je bil pri točilnem pultu.. Čas se mi je ustavil, ko me je pogledal in pozdravil.. Megla pred očmi, kolena so se mi zmajala, srce je razbijalo. V trenutku sem bil brez sline. Prosil me je za espresso. Pripravil sem mu kavo in jo postavil na pult, nakar se je skodelica prevrnila.. jooj..

S cmokom v grlu sem se mu poskušal opravičiti, ampak sem izpadel še bolj smešen. Skušal sem pobrisati pult in me je ustavil, pogledal sem ga in mi je dejal: “Kok si luškan, ko ti je nerodno.” Ne znam opisati občutka, ampak vedel sem, da ga bom še videl. Nadaljeval sem z delom in on mi je ves čas sledil z očmi. Prevzel me je! Celo noč mi je sledil s pogledom. Odšel je.. Prelivali so me občutki topline in sreče, a hkrati žalosti, saj nisem vedel, ali ga bom zopet videl.

Dnevi so minevali in jaz sem ga počasi izrinil iz mojih misli. Še ena nočna je bila pred menoj, s to razliko, da tisti dan nisem spal niti minute, saj sem cel dan preživel na morju s prijatelji. Zmučen od morja in sonca sem se prestopal po napol praznem lokalu in se izmmikal mojemu delu, nakar vstopi ON! V trenutku sem prišel k sebi in zažarel kot sonček. Opazil me je, se mi približal, nasmehnil in dejal: “ Espresso prosim.” In oba sva planila v smeh. Čez čas stopim do njega in ga vprašam, če mu še kaj prinesem in mi hladnokrvno odgovori: “Tvojo telefonsko števiko”. “Ok “ mu odvrnem. “Bi želel še kaj popiti zraven?” ga, brez da bi mignil, vprašam in jasno je bilo, da sem ga spravil v zadrego, saj je zajecljal “Espresso prosim.” Prinesem mu naročeno, in se za trenutek ustavim pri njemu in čakal je, da mu dam se telefonsko, katero sem mu napisal na listič, katerega ni takoj opazil in postavil na podstavek skodelice, nakar sem se takoj umakni.

Tisto noč sva ves čas po malem klepetala, medtem ko sem jaz opravljal svoje obveznosti. Ura je bila štiri, ko je pristopil k šanku, da bi se poslovil. Preden je šel, je minila še cela ura, saj se nikakor nisva mogla posloviti. Najina pogleda sta bila tako intenzivna in energije so se tako pomešale, da je bilo vsem jasno, kaj se dogaja.. A se nisva pustila motiti pri pogovoru. Preden je odšel me je povabil k njemu na zajtrk in z veseljem sem privolil. Službo sem končal ob osmih, čez pol ure sem bil že pri njemu s čokolandnimi krofi v roki.

Vstopil sem v majhno garsonjero. Stanovanje je bilo polno detajlov, ki so veliko povedali o njegovem stilu življenja. Popijeva kavo in že sva bila na postelji in sva se poljubljala in mečkala. Kajkmalu sva ostala brez obleke in sredi akcije, nakar me ustavi in žalostno pogleda. Vprašam ga, če je kaj narobe in odvrne: “Popoln si! Ampak.. Nisem 100% da sem zdrav..” in molk. Osupel sem, saj nisem pričakoval, kaj takšnega, a hkrati sem bil vesel, saj mi je takoj pokazal, da je resen tip in da mu ni vseeno za mene. Začela sva se o tem pogovarjati in na moje vprašanje, zakaj se ne gre testirat, mi je odgovoril: “Strah me je, da zvem, da sem pozitiven”..

Zgodba se nadaljuje

ThinkPositive

V službi so me ta teden spet kar precej zjezili. Vsak teden namreč, preden si naredim druge, neslužbene načrte, počakam na sestanek, na katerem naj bi si razdelili delo: takrat lahko presodim, kako bo z mojim prostim časom, se pravi tistim, ki ga lahko namenim savni, nakupovanju ali pa svojim neslužbenim obveznostim in aktivnostim. In ta teden se mi zgodi, da so me na prosti dan klicali, če lahko naredim nekaj, kar mora biti nujno dokončano tisti dan, za kar pa smo se na sestanku dogovorili, da bo naredil eden od starejših kolegov. Stvar me niti ne bi toliko zmotila, če ne bi na začetku tedna dvakrat vprašal nadrejenih, ali naj to naredim jaz, pa so najprej rekli, da se bodo še odločili, potem pa, kao zato, da ne bi imel preveč dela, tisto malenkost naložili omenjenemu tipu. V resnici je šlo namreč za neko majhno delo, vzelo mi ni niti eno uro, a opravil sem ga lahko samo na delovnem mestu, ne pa na primer od doma. Štos pa je bil, da sem šel na prosti dan iz Ljubljane, ker se mi je zdelo, da bo tako bolje izkoriščen. No, vseeno sem ugodil želji, da stvar naposled le naredim jaz, čeprav je bilo časa malo, pa še v Ljubljani me ni bilo. Povedal sem pa, da me v službo ne bo tako zgodaj, kot so mislili, in le zagotovil, da bo stvar narejena (to zadošča; ustvaril sem si namreč sloves popolne zanesljivosti in nadrejeni vejo, da če rečem, da nekaj bo, tudi v resnici bo, pa čeprav tik pred oddajnim rokom).

Seveda sem se potem pritožil. Iz jeze, predvsem pa zato, ker mi grejo na živce leni ljudje. Šel sem kar naravnost do direktorja, mu ostro predlagal, naj omenjenemu tipu z destimulacijo za nedelo zniža tomesečno plačo, začel se je nekaj izgovarjati, da je gospod pač bolj neroden od mene, ne tako spreten, da se ne zna tako hitro obrniti in da je to treba vzeti v ozir, a sem ga kratko zavrnil, da so nekoč vse te »ljudi, ki nimajo take sreče, da bi bili tako učinkoviti, ki so iz takih in drugačnih objektivnih (ja, zagotovo objektivnih, se mi prav zdi) razlogov prikrajšani za sposobnosti, kakršne imajo srečneži (kot sem jaz)«, imenovali preprosto: leni ljudje. Kar dejansko tudi so. Nedelavne, zabušantske, jamrajoče, izgovarjajoče se lenobe. Destimulacija plače!

Precejkrat prespi pri meni in tiste noči zelo malo spim. Kar pa ne pomeni, da ne bi imel (oziroma imela) toliko energije, da bi se zjutraj zbudil (torej: zbudila) prej, kot moram vstati za službo, in dneva začel (začela ) dobro, kolikor si je sploh mogoče misliti.

Bralec

Inštitut za „užitkologijo“ je bil najbolj oblegana znanstvena ustanova znotraj človeške skupnosti. Na oddelku za spolne užitke je imel terenski delavec Lu tisti dan nadvse pomembno nalogo. Prvi bo testiral spolne odnose med Naxi, vrsto, ki so jo nedavno odkrili na robu znanega vesolja.

Naxi so bili vrsta podobna človeški pred milijoni let. Imeli so dva spola, medtem ko človeška vrsta pomena spola ni več poznala. Zanimivo pri Naxih je bilo, da so izpopolnili spolne užitke do potankosti. Ves njihov svet se je vrtel okrog spolnosti.

Luju bil dodeljen Xa, moški Naxi, k je ime tisti dan nadvse pester obisk pri Xiju, ki je bil ravno tako moškega spola. Lax se je potopil v Xaja in takoj ga je presunila toplota, zamaknjenost, poglobljeno dihanje. Dotiki s Xijem so sprožali reakcijo ščemenja po celem telesu, kot da bi bil vsak dotik orgazem v malem.

Med oralnim seksom se je občutek prostora spremenil. Prostor je počasi izginil, videl je le različne barve in občutil lebdeče ščemenje. Prijeten občutek penetracije ga je spet vrnil v nazaj v prostor kjer se je nahajal. Goreče, zadihano in gibajoče se telo Xija gaje hipnotiziralo. Čutil je kako se kot Xa prepušča ritmu in spet je bil zamaknjen v barvah in ob močni penetraciji se je počutil raztreščenega po prostoru. Dihanje se je stopnjevalo dokler občutki niso prešli v stanje blažene nezavesti.

Takrat se je Lu odtegnil iz Xa ter zapustil materialno membrano, ki je preprečevala, da bi prenesel kakšen materialni virus v medprostor.

Pri pisanju poročila je Lu za inštitut zapisal: „Preden dodano testiram celotno paleto spolnih odnosov med Naxi ne morem priporočiti nadaljevanja raziskav na Naxih.“ Tako si je zagotovil še kakšnih deset tisoč let Naxe zase in nobenih vrst pri raziskovanju te fascinantne vrste.

AXA

28-letni Andrej Šporn je danes v Kitzbühlu pokazal, da ga je v hlačah precej precej – odprtih ust so ostali tudi vsi Avstrijci! Na 70. tekmovanju Hahnenkamm je namreč s hitrostjo več kot 140 km/h Sloveniji pridirkal prve stopničke na najtežji preizkušnji v svetovnem pokalu, s čimer je svoje premoženje še povečal za 33.000 evrov. V gondoli na Petelinji greben z njegovim imenom se sicer še ne bo mogoče mečkati, saj je 187 cm visokega in 92 kg težkega Kranjskogorčana na koncu na drugo mesto potisnil Švicar Didier Cuche.

Naj Andrejeve elanke ostanejo dobro namazane tudi za olimpijske igre čez mesec dni v Vancouvru!

Domen

KO SENATOR POSTANE FANT Z NASLOVNICE

Slovenski mediji so pred dnevi poročali o zmagi republikanca Scotta Browna, ki mu je po smrti Teda Kennedyja kot prvemu republikancu iz Massachussettsa po letu 1972 uspelo zasesti sedež v ameriškem senatu. Osredotočili so se predvsem na Brownovo ostro nasprotovanje Obamovi zdravstveni reformi, kar bi lahko odločilno spremenilo razmerje moči v kongresu. Brownova izvolitev pa je zbudila tudi pozornost LGBTIQ-krogov …

LEZBIJKE, RAK MATERNIČNEGA VRATU NE IZBIRA

Raziskava je pokazala, da se humana papiloma virus (HPV) prenaša tudi z lezbičnim spolnim odnosom. Vsak prenos telesne tekočine lahko privede do okužbe s HPV, zato se lahko ženska okuži tudi od svoje partnerke …

KUBA OMOGOČA SPREMEMBO SPOLA
Na Kubi od leta 2008 na stroške javnega zdravstva izvajajo operativne spremembe spola, je v četrtek sporočila Mariela Castro, hči kubanskega predsednika Raula Castra. Castrova je vodja centra za spolno izobrazbo, ki skrbi za pripravo transspolnih oseb na operativni poseg, podatke pa je razkrila na peti kubanski konferenci spolne izobrazbe, usmerjenosti in terapije …

REDEFINIRATI SKUŠA REPUBLIKANSTVO

Žena Johna McCaina, Obamovega republikanskega tekmeca na zadnjih predsedniških volitvah, je javno podprla pravico istospolnih parov do sklepanja zakonskih zvez. Cindy McCain je z zalepljenimi usti pozirala za kampanjo NOH8, ki sta jo po referendumu v Kaliforniji sprožila znani fotograf Adam Bouska in njegov partner Jeff Parshley …

VRNE SE KOT BUMERANG
Ko so Stephena Scotta nekega junijskega dne leta 2008 na ulici severnoirskega mesta Newtownabbey napadli trije mladeniči, ga pretepli do nezavestnega in mu zlomili rebra in roko, od politikov gotovo ni pričakoval nasvetov, naj si poišče psihiatra.

Toda severnoirska poslanka Iris Robinson mu je svetovala ravno to, potem ko je policija sporočila, da napad obravnava kot homofobično dejanje. Žena tedanjega prvega severnoirskega ministra Petra Robinsona je za BBC Radio Ulster napad sicer obsodila, hkrati pa je Scottu ponudila, da mu priskrbi psihiatrično zdravljenje. »Spoznala sem ljudi, ki so se spreobrnili in postali heteroseksualci,« je bila odkrita.

Čeprav je z izjavo povzročila precej ogorčenja, se ni niti skušala distancirati od izrečenega. Kot je povedala The Daily Telegraphu, je le sledila svetemu pismu. »Ne morem si zamisliti ničesar bolj bolnega od zlorabe otroka. To je primerljivo samo homoseksualnemu aktu. Mislim, da je to primerljivo. Oboje se mi zdi odvratno,« je bila slikovita Robinsonova, ki je ravno v tistem času možu prikrivala razmerje z 39 let mlajšim ljubimcem.

[Na fotografiji Kirk McCambley. Foto: The Guardian.]

Zdaj je v psihiatrični oskrbi 60-letna konzervativna političarka, potem ko je BBC razkril njeno zunajzakonsko razmerje. Izvedelo se je tudi, da naj bi zdaj 21-letnemu Kirku McCambleyju finančno pomagala s 50.000 funti, kar bi morala prijaviti zakonodajnim organom, vendar tega ni storila. Kot je povedala sama, je po razkritju skušala celo storiti samomor, zaradi depresije pa se je odpovedala svojim javnim funkcijam in se zdaj zdravi v psihiatrični bolnišnici v Belfastu. Škandal je imel tako velike razsežnosti, da je z mesta prvega severnoirskega ministra začasno odstopil tudi njen mož.

Vir: Pink News

KO SENATOR POSTANE FANT Z NASLOVNICE
Slovenski mediji so pred dnevi poročali o zmagi republikanca Scotta Browna, ki mu je po smrti Teda Kennedyja kot prvemu republikancu iz Massachussettsa po letu 1972 uspelo zasesti sedež v ameriškem senatu. Osredotočili so se predvsem na Brownovo ostro nasprotovanje Obamovi zdravstveni reformi, kar bi lahko odločilno spremenilo razmerje moči v kongresu. Brownova izvolitev pa je zbudila tudi pozornost LGBTIQ-krogov.

Brown (na sliki zgoraj) je bil namreč leta 2007 eden redkih senatorjev, ki so glasovali za ukinitev istospolnih zakonskih zvez v Massachussettssu. Konzervativna organizacija National Organization for Marriage (NOM) je zato njegovo kampanjo podprla s 50 tisoč dolarji, volilce pa je tudi pozivala, naj ne volijo njegove tekmice, »radikalne« LGBTIQ-aktivistke Marthe Coaxley. Prav ona je namreč lani kot državna tožilka v imenu zvezne države Massachussetts vložila tožbo proti zvezni vladi ZDA, ker da ta s prepovedjo istospolnih zakonskih zvez diskriminira istospolne pare.

LGBTIQ-skupnost za poraz Coaxleyjeve krivi tudi Obamo; da jo je podprl prepozno, je le zadnje v vrsti, kar očitajo ameriškemu predsedniku.

Vira: DC Agenda in Advocate

LEZBIJKE, RAK MATERNIČNEGA VRATU NE IZBIRA
Raziskava je pokazala, da humana papiloma virus (HPV) prenaša tudi z lezbičnim spolnim odnosom. Vsak prenos telesne tekočine lahko privede do okužbe s HPV, zato se lahko ženska okuži tudi od svoje partnerke.

Med ljudmi napačno velja domneva, da so okužbi s HPV izpostavljene le ženske, ki imajo spolne odnose z moškimi. Po ugotovitvah avtorice raziskave, dr. Julie Fish z De Montfort University v Leicestru, se lezbijke v Veliki Britaniji zato skoraj ne odločajo za pregled materničnega vratu. K mitu, da se ne morejo okužiti, prispevajo tudi vprašanja, na katera morajo odgovoriti pred pregledom: kako pogosto imajo spolne odnose z možem ali fantom in ali uporabljajo kontracepcijo.

Dr. Fisheva poziva, da je lezbijkam in biseksualkam treba priskrbeti jasnejše informacije glede HPV, ki je prisoten pri skoraj vseh primerih raka materničnega vratu.

Vir: UK Gay News

KUBA OMOGOČA SPREMEMBO SPOLA
Na Kubi od leta 2008 na stroške javnega zdravstva izvajajo operativne spremembe spola, je v četrtek sporočila Mariela Castro, hči kubanskega predsednika Raula Castra. Castrova je vodja centra za spolno izobrazbo, ki skrbi za pripravo transspolnih oseb na operativni poseg, podatke pa je razkrila na peti kubanski konferenci spolne izobrazbe, usmerjenosti in terapije.

Točnega števila operacij Castrova ni navedla, je pa razkrila, da so kubanski zdravniki v sodelovanju z belgijskimi operacijo do zdaj odobrili manj kot polovici od 30 oseb. Dodala je še, da država število operacij zaradi velikih stroškov vsako leto odmeri glede na gospodarsko stanje.

Mariela Castro na lanski paradi ponosa v Londonu.

Kuba je spremembo spola legalizirala leta 2007. Castrova želi tudi, da bi komunistična partija s sklepom izrecno izrazila, da se partiji lahko priključijo tudi spolne manjšine. Kot je povedala, si njen center prizadeva za priznavanje istospolnih zvez, ne pa tudi za izenačitev z raznospolnimi in možnosti posvojitve otrok.

Vir: 365Gay

BO REDEFINIRALA REPUBLIKANSTVO?
Žena Johna McCaina, Obamovega republikanskega tekmeca na zadnjih predsedniških volitvah, je javno podprla pravico istospolnih parov do sklepanja zakonskih zvez. Cindy McCain je z zalepljenimi usti pozirala za kampanjo NOH8, ki sta jo po referendumu v Kaliforniji sprožila znani fotograf Adam Bouska in njegov partner Jeff Parshley.

Na spletni strani kampanje so zapisali, da je McCainova želela pokazati, da vprašanje istospolnih porok ni le stvar demokratov, ampak vseh strank, saj gre za vprašanje človekovih pravic. Poudarili so, da se je za sodelovanje v kampanji odločila kljub stigmatizaciji tistih republikancev, ki podpirajo enakopravnost.

Že pred tem je kampanjo podprla hči Meghan McCain. John McCain pa še vedno ostaja na svojem bregu; iz njegove pisarne so sporočili, da spoštuje stališče svoje žene in hčere, vendar svetost zakona po njegovem mnenju ne more mimo tega, da je to zveza med moškim in žensko. Senator iz Arizone je v predsedniški tekmi leta 2008 podpiral izvedbo referenduma, na katerem so kalifornijski volilci istospolnim parom preprečili nadaljnje sklepanje zakonskih zvez.

Vira: Pink News in NOH8

V BELORUSIJI ŠE VEDNO ZIMA
Protestniki pred iranskim veleposlaništvom v Minsku (o katerih smo že pisali), na višjem sodišču niso dosegli razveljavitve kazni, ki jim jo je naložilo nižje sodišče. Ker menijo, da jim država odreka pravico do svobodnega izražanja in zbiranja, se nameravajo pritožiti na odbor za človekove pravice pri Združenih narodih. Beloruske oblasti bodo tožili, da krši Mednarodno konvencijo o državljanskih in političnih pravicah, ki jo je ratificirala.

Vir: UK Gay News

Pripravil Domen

1. mesto: prvomajske počitnice v Amsterdamu za 2 osebi (5 dni - 3 nočitve),
2. mesto: poletne počitnice na Krfu za 2 osebi (8 dni - 7 nočitev),
3. mesto: prvomajske počitnice v Rovinju za 2 osebi (4 dni - 3 nočitve).

To so odlične nagrade, ki jih zmagovalcem/zmagovalkam nagradnega natečaja kampanje “Prenašaj sporočilo, ne virusa!” poklanja agencija za mlade Collegium. Sodelovanje pri nagradni igri je preprosto:

1. pridruži se Facebook skupini “Prenašaj sporočilo, ne virusa!”,
2. širi sporočilo o skupini svojim FB prijateljem in prijateljicam,
3. objavi svoj video ali spot ali glasbeni posnetek ali strip ali zgodbo, sporočilo, misel, fotografijo, plakat, slogan … z najbolj kreativno zamislijo “kako preprečiti širjenje virusa HIV” na zidu FB skupine »Prenašaj sporočilo, ne virusa« do 1. februarja 2010.

Posebna strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za zdravje, Inštituta za varovanje zdravja, društev DIH, Legebitra, ŠKUC, ROBERT in DŠMS ter študentov FDV, ki so zasnovali kampanjo, bo izbrala 3 najbolj kreativne rešitve. In vse tri bodo na valentinovo 2010 nagrajene s potovanji agencije za mlade Collegium, rezultati pa bodo objavljeni tudi na spletni strani kampanje www.stop-aids.si

(Za nagrade se lahko potegujejo državljani Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji, svoje misli in ideje pa lahko objavi kdor koli. DDV je strošek nagajenca/nagrajenke.)

Sodeluj v nagradnem natečaju “Prenašaj sporočilo, ne virusa!” in zmagaj!
Časa je do 1. februarja 2010.
Dobimo se na Facebooku!

kampanja
Prenašaj sporočilo, ne virusa!

Hud je bil. Zelo. Moj šef. Zavihal sem oba rokava na srajci. Iz našega nadstropja sem šel v nižje nadstropje. Tekel po stopnicah. Zazvonil je telefon. In šef se je oglasil. V nižje nadstropje sem šel prebunkat enega tipa. Šefa so klicali iz nižjega nadstropja. Tipa sem prebunkal. Zavrela mi je kri. Tip ima očala. Zato sem ga v trebuh. Desno roko sem mu tudi zvijal na hrbtu. Tip je bil presenečen. Jokal je. Očala so mu vseeno padla na tla. Sedaj mi je zato kar malo žal. Je pa zaslužil. Precej sem ga tolkel. Odvihal sem oba rokava na srajci. Gumbov pa nisem zapel nazaj. In šel v šefovo pisarno. Hud je bil. Am. Zavrela mu je kri. Slišal sem jih. Sedaj imam kazen. In kazen je vzgojna. Jao!

Srebal sem juho. Za kosilo. Opisal sem jo Iztoku. Iztok mi je odgovoril: “Gaber, jedel si ješprenovo juho.” Po slovensko sem torej jedel ješprenovo juho. Ješprenj imam rad. Korenje in krompir tudi. Srebam in gledam. Ker juha je bila vroča. Miza ob oknu. Na mizi pladenj. Na pladnju skodelica. In prtiček in žlica. Kapa in rokavici. Ob mizi stol. Na njem tipček. Svetli laski, obrazek, šal. Suh telešček v majici. V pisanem pletenem puloverju. Pas. Črne kavbojke. Superge. On je tudi srebal juho. Ješprenovo juho. In sedaj vem, kakšen je ta tipček nagec. Polil sem juho. Svojo. Ko sem prisedel.

Od Žiga mami je huda in Žiga je hud. Od brata žena je huda in brat je hud. Ker me ni. Prišel bom, ker pravi, da je povsod kosmat. Jao! Kot opiček? Jao, sedaj si hud?! Pomoje imaš zelo topli ustnici!? Vroči pravzaprav.

Gaber

Matej G

… Vzemimo en podoben primer. Poleti sem pisal o povezavi med sončenjem in kožnim rakom. Dejstvo je, da je kožni rak veliko bolj pogost pri tistih, ki so kadarkoli v otroštvu imeli opekline (BTW: glede na to, da z novim družinskim zakonikom kar dobro kaže, le previdno z vašimi malčki). Navade in življenjski stil si kreiramo predvsem v mladih letih. Če vse življenje ješ hrenovke, paštete, salame, hitro hrano je malce težko naglo preideš na zelenjavo in vlaknine, zgolj zato ker dočakaš 45. rojstni dan in padeš v rizična leta. Dokazano je, da je z zdravim načinom življenja zmanjšamo verjetnost raka na kolonu za vsaj 80%.

Skorajda vsak bi verjetno za prvi simptom pomislil na kri v blatu in toaletnem papirju. Toda ta simptom ni edini in nikakor ni nujen. Vsekakor moramo ob njem obiskati zdravnika, posebej če imamo že več kot 45 pomladi, na toaletnem papirju ali blatu opažamo sluz, ob dalj časa trajajoči driski ali zaprtju. Prav tako zna biti sumljiv občutek nepopolnega iztrebljanja. Kri v blatu ali na papirju opazimo, če rak vznikne v tistih delih črevesa, ki so bližje anusu, se pravi danki in sigmi (to je tisti zavojček, ki povezuje danko s preostalim črevesom). Na srečo je največ rakov ravno iz tega področja. Torej se večina rakov ne skriva tako zelo.

Rak v višjih predelih črevesa pa je precej bolj zahrbten. Na začetku ne povzroča nobenih težav. Normalo ostanki hrane v črevesu mehčajo in gnetejo. Kri iz tumorja se tako zlahka zmeša in je ne opazimo. Rak tako raste počasi, lahko zaseva in ko začne povzročati težave je že prepozno za ozdravitev.

Kaj pravzaprav lahko naredimo, da se to katastrofo preprečimo? Lahko izkoristimo vsaj dve možnosti: se udeležimo programa SVIT (ugotavlja prisotnost krvi v blatu), in/ali splošnemu zdravniku rečemo, da nas pošlje na kolonoskopijo. Omenjen diagnostični postopek je morda res malce neprijeten, ampak nikakor ne tako zoprn kot se morda o njem govori. Zna pa biti zelo dragocen. Z njim ne ugotavljamo le pristnost raka, ampak tudi prisotnost predrakavih sprememb – prisotnost adenomov. Odkrijejo se tudi polipi, to so izrastline iz sluznice črevesa, ki so lahko že rakaste ali pa se bo iz njih rak čez določen čas razvil. Dejstvo je, da največ rakov na črevesu izvira iz omenjenih polipov. Torej, le pogumno na kolonoskopijo če ste 50+, 40+ in imate tovrstna obolenja v družini, ali pa tja pošljite svoje starše pa dedke in babice, …

In kaj lahko naredimo, da se raku na črevesu izognemo? Na genetske predispozije (ki so precej pomembne pri omenjenem raku) seveda ne moremo vplivati. Na življenjski stil pa vsekakor lahko. Znana je povezava med črevesnim rakom ter določeno prehrano: rdeče meso, salame, paštete, hrenavke … Zlasti v predelani mesni hrani se nahajo precej nitritov, ki že sami ali pa preko pretvorbe v nitrozamine poškodujejo DNK. Nakopičene genetske spremembe pa kaj hitro pripeljejo do bolezni, zaradi katere nas čaka sprejem na Onkološkem inštitutu. Podobno kot nekatere snovi v tobačnem dimu (npr. benzoapiren) poškodujejo genetski material to povzroči tudi določena hrana. Žal je prehrana iz menz v šolah in vrtcih vse prej kot zdrava. Človek ponavadi ravno vzorce iz izobraževalnega sistema vzame za pravilne. Zato bitka z nezdravo prehrano bistveno težja. Vloga vlaknin pri zmanjševanju tveganja še ni dodobra razjasnjena. Sam jih pojem kar precej, tako da sem bolj na strani tistih, ki to teorijo podpirajo. Vlaknine se napijejo vode in so presejšnja poslastica za črevesje, saj jih ni treba prebavljat in z njimi ni toliko dela. Nasprotno pa je z rdečim mesom in visokokalorične hrane. Tam je obremenitev precejšnja. Te teorije niso še čisto podprte, a statistike so jim precej naklonjene …

In na koncu še zadnjik, kot vedno. Anus vedno nastrada - tudi rak se ga lahko loti. V večini primerov v na anusu vznikne zaradi predhodne okužbe s HPV. Praktično vsak danes že ve, da so visokorizični tipi HPV povezani z rakom na materničnem vratu. Telesne votline in kožo pokriva vrhnji sloj celic, pravimo mu epitelij. Teh je več vrst, eden od njih je ploščati, ki ga ima HPV zelo rad. Posebno rad ima mesto, kjer ena vrsta epitela prehaja v drugo. Eno takih mest je maternični vrat, ni pa edino. To se zgodi tudi v žrelu in anusu. Vaginalni spolni odnos je najpogostejši, ni pa edini. Obstaja tudi oralni ali pa analni. Torej ženske niso prav nič bolj ogrožene s HPV kot istospolno usmerjeni moški, ki imajo receptivne (pasivne) spolne odnose.

Glede na to, da je HPV precej pogosta okužba, okužbo z vsaj enim od njih je prebolelo že vsaj 50 % spolno aktivne populacije. Res je, da v večini primerov ne povzroča nobenih simptomov in znakov (to so lahko bradavice in rak). Res pa je tudi, da kondom pred okužbo zaščiti le deloma. Pokrije je spolni ud, HPV pa se nahaja tudi v celicah mošnje ter preostale anogenitalne regije. To so področja, ki jih kondom ne prikrije. Na srečo jih večino imunski sistem premaga in se izločijo iz telesa. Okuženi je ponavadi asimptomatski, a okužbo prenaša na svojega spolnega partnerja.

Bradavice in rak na anusu sta precej nadležni bolezni. A proti HPV imamo cepivo. Cepljenje moških, ki imajo spolne odnose z moškimi je vsaj tako smiselno kot cepljenje ženske populacije. Zato je cepljenje zgolj ženske populacije diskriminacija predvsem tistih fantov, ki bodo geji. Zato upam, se bo kmalu cepilo tako dečke kot deklice, seveda velja poudariti, da je zelo smiselno tudi na strejt fante, saj tudi pri njih genitalne bradavice niso posebna redkost, možen a na srečo precej redek pa je tudi rak penisa.

Torej, previdno s tem kaj daste v usta ali pa kam drugam.

Lux

Oboje je seveda vzelo kar precej ur, zlasti drugo pravzaprav cel dan, a to je v omenjenem pogledu nepomembno: savno si sicer res pogosto privoščim, tako da bi skoraj lahko rekel, da je del mojega vsakdana (kar pa bi bilo vendarle pretiravanje; enkrat- ali dvakrattedensko savnanje pač ni vsakodnevna zadeva ), pa vendar je ravno to, da je luksuzna aktivnost, tista odlika, ki jo dela sproščujočo, energijo vračajočo, z eno besedo: odlično. Hribolazenje (ki je pri meni tudi redna praksa) je pa nekakšna minimalna oblika tega, kar je izlet nekam na tuje za daljši čas: menjava vsakodnevnega okolja, tempa, zadolžitev. Napor, ki pa vodi do dobrega počutja (in lepe postave, če je kombiniran še s čim ).

Pa teden sicer? Hm, par prav finih stvari, na primer razstava slik Živka Marušiča v Bežigrajski galeriji 2. Priporočam daljši postanek in pozorno gledanje, čeprav se zdi prostor majhen in število slik hitro obhodljivo. A ob slikah se je (vsaj jaz tako mislim) treba ustaviti … o njih razmišljati … si jih pogledati še enkrat. Res je tudi to po svoje luksuz, po drugi strani pa najbrž mariskomu ni pisano na kožo; odsotnost estetskega čuta in usmerjenost izključno v banalno uporabnost zna biti v tem primeru (no, ne samo v tem) problem; pa tudi pripravljenost o nečem razmišljati je dandanes kar redka vrlina, mar ne?

Seksualne vsebine? Mogoče preveč odlične, da bi jih, vsaj zaenkrat, hotel ubesediti. No, ok, zgodil se je en čisto v redu faf, enkrat zvečer, ko se mi ni ljubilo početi kaj drugega kot viseti za računalnikom, malo chatati itn., vseeno pa je tudi takrat v meni dovolj podjetnosti, da se iz takega chatanja kaj izcimi. Moram opisati? Ok, na kratko. Nekoliko sramežljiv fantič, malo pogovarjanja v živo, ura je postajala nekoliko pozna, besed je zmanjkalo, vprašal sem, če bi šel že domov ali še ne, ni jasno odgovoril, približal sem se mu, ga zalizal, roka pod njegovo majico, navzgor do vratu, z dlanjo za uho in na hrbtno stran vratu, pritisnil sem ga nase, jezik globoko vanj; potem sem mu majico počasi slekel, opogumil se je in isto naredil z mano, ko pa je prišel do mojega pasu, je počasnost izginila – to sem že večkrat opazil: predigra, ki se še ne tiče kurca, je dostikrat nekako umirjena, upočasnjena, pripravljalna, ko pa enkrat pride do tega, da se človek usmeri na primarne erogene cone, pa vse dobi hitrejši pospešek –, pas mi je skušal tako hitro odpeti, da sem bil prisiljen, pomagati mu, hlače sem potegnil s sebe, za bokserce je poskrbel on in mi ga vzel v svoja usta. Nekaj časa sem mu pustil, potem sem ga za trenutek ustavil, povsem slekel še njega in od takrat sva se šla devetinšestdesetko. Kar dolgo. Ko je rekel, da mu prihaja, sem mu ga zabil v usta. Namig je razumel in fafal naprej. Saj tudi vi razumete, kaj je sledilo, kajne?

Še nekaj seksualnega je bilo, a to je res preveč odlično.  … Aja, Gaber, zadnjica na sliki je zate.

Bralec

V nasprotju z britansko javnostjo pa so Delovi bralci konec oktobra brali o Marrazzovem odstopu zaradi afere z »brazilskimi transseksualci«. Mesec pozneje jih je časnik obveščal o dogodkih, povezanih s smrtjo »mladega Brazilca« Brende.

[Brenda. Vir: Worldbbnews.com]

Sprašujem se, ali je možno, da je lacijski guverner povzročil dve različni politični aferi. Je možno, da so našteti britanski mediji poročali le o škandalu s transseksualko, Delo pa je presodilo, da njegovim bralcem o tem ni treba vedeti ničesar, medtem ko je o Marrazzovi aferi s transseksualcem objavilo (vsaj) sedem prispevkov dopisnika Toneta Hočevarja?

Razen tega, da sem bil začuden zaradi te nenavadnosti, sem bil ob branju nekaterih Hočevarjevih prispevkov tudi pošteno zmeden. Čeprav je dopisnik večinoma poročal, da so Piera Marrazza za denar s spolnimi storitvami oskrbovali moški, so se v prispevku Škandal guvernerja Lacija Piera Marrazzija zasenčil volitve na levici naenkrat znašle »transseksualne prostitutke«. Mar niso transseksualci, torej moški, prostituti?

Zmedla me je tudi naslednja poved v prispevku Rimske zgodbe včasih nimajo konca: »Transseksualec Brenda, ki so jo ali so ga v Rimu ubili pred dnevi, pospravili pa so jo ali so ga zaradi povezanosti z afero, …, sodi k podobnim skrivnostnim pripovedkam …«

Najprej sem pomislil, da dopisnik naenkrat ni (več) imel informacije o spolu umorjene osebe. Ker bi to lahko zakril že z malo jezikovne spretnosti, sem »so jo ali so ga« skušal brati kot stilno sredstvo, s katerim je želel poudariti skrivnostnost pripovedk o mafijskih umorih. Transseksualnost je namreč v trenutnih družbenih okoliščinah še vedno tabu, nekaj nerazumljenega, o čemer precej ljudi ve le malo ali nič.

Toda kljub vnovičnemu branju citirane povedi nikakor nisem mogel razumeti drugače kot ironijo, posmehovanje. V poročevalskem opusu o Marrazzovem škandalu, sem namreč v štirih različnih prispevkih zasledil metaforo »brazilski predelani fanti«, s katero je Hočevar poimenoval brazilske transseksualne osebe. Najsi gre za transseksualce, transseksualke ali kogarkoli drugega, se mi zdi vztrajanje pri tem poimenovanju odraz negativnega, posmehljivega odnosa do človeka. Takšno pisanje se mi zdi neetično, kar pa očitno ne velja za Delovo uredniško politiko. Prav zanimivo bi se mi zdelo izvedeti, zakaj.

Domen

Pismo je bilo 9. decembra poslano na naslov Delove rubrike Pisma bralcev, kjer se ga niso odločili objaviti.

Mogoče pa Ali z Abdulom ni imel nič in sta pač šla po bogsigavedi kakšnem opravku? Morda k pastirjem naročiti meso za jutri? Ne, kosili ne bomo več tukaj.. Se dogovoriti za kruh za zajtrk h kakšnim znanim v zaledju? Kdo bi vedel. In konec koncev - kaj ni vseeno? Dejstvo je bilo, da se je postava napotila k obali. Videl sem njen temni obris in senco, ki jo je mesec metal na svetli pesek. Gledal silhueto, ožajočo se od ramen proti pasu, in obris krila, ki je se je oprijemalo stegen, ko fant mirno koračil stran od šotorišca.

Ali obstaja razumski razlog, zakaj bi se šel mlad moški, ko ves svet spi, sprehajat po peščeni obali? Morda mu kaj leži na duši. Ne more spati, muči ga nemir. Kaj, če je Ali ravno tako vznemirjen kot jaz? Ali pa so mu dušo premamili luna, morje in pesek, združeni v čarovnijo pravljično lepega večera? Fant se zamisli in zagleda v prazno že čez dan, ta blaga, čudežna narava ga ni mogla pustiti hladnega. Čarobna noč ga je poklicala, odšel je v samoto in tam bo sanjaril.

Da bi bilo to naključje, da je Ali zdaj sam na obali? Ne, ne more biti, Ali mi je namenjen. Spet sem pomislil sem na njegove poglede, smeh, dotik velike dlani, moč rok, ko mi je zategnil blago v pasu. Na curke, ki so se razlivali in iskali bližnjice po njegovi temni polti, ko se je polival po na pol golem telesu. Na tisto, kar je risala voda, ko je polzela po tankem blagu v njegovem razkoraku. Na parajočo vročico, si je sinila iz dna njegovega pogleda tisti večer. Bolan sem od tebe, Ali! Že res, da je večer sanjski, a če mi ti ne bi vzvalovil domišljije, bi zdaj spal kot vsi drugi. Tako pa… Naj se zgodi, ker se mora zgoditi! Neslišno sem vstal in obstal.

Za nekaj trenutkov zamegljen pogled - kaj, sem že čisto zblojen? Hvala bogu, samo pritisk mi je padel. Ko se mi je slika sestavila in izostrila, je postava že izginila za sipine. Spet sem se ovedel miru in šepeta narave, ki pa ju je vendar spremljalo nekakšno brenčanje in občutek opitosti v glavi. Trenutek kritičnega pomisleka in vprašanje samemu sebi:
“Veš, v kaj se podajaš?”
“Ja, nadzornik moj, vem. To preprosto moram speljati.”
“Prepričan?”
“Prepričan. Sicer pa… konec koncev grem samo na sprehod ob morju. Kot bi lahko šel vsak od teh, ki zdaj drnjohajo po štorih.”
“Boš pozabil pamet tukaj?”
“Uf…”

Stopil sem do šotora in kolikor se da tiho odprl zadrgo. Segel sem v stranski žep nahrbtnika, ki je ležal pri vznožju pripravljene spalne vreče, in iskal kondome. Ker nisem hotel prebuditi cimra, sem se zadovoljil z enim, ki se ga uspel zatipati - ostali so, ker jih že od odhoda iz domovine nisem potreboval, zdrsnili kdove kam. Konec koncev - mogoče bo tudi ta odveč. Čisto slepo v svoj uspeh le nisem verjel.
Z dolgimi koraki stopal proti morju. Stresala me je drhtavica, celo zobje so mi zašklepetali. Gnalo me je za Alijem - gnala me je želja, dati duška občutkom in fantazijam. Poleg tega sem šel za Alijem čisto razumsko, ker sem vedel, da takšne priložnosti nikoli več ne bo. Stresalo pa me je verjetno zato, ker je bil tak odgovor telesa na veliko predrznost, ki sem jo imel v mislih. Točno sem vedel, da se želim zaplesti v nekaj, kar je z zakonom strogo prepovedano.

Prišel sem do gladke peščine, do koder so segli zadnji prelivi valov in pen. Začutil sem potrebo, da sem se sezul in šel bos naprej. Pogled v daljavo: sipine, gladka polica obalnega peska in ocean, ocean. Alija nisem videl nikjer. Se je že kam umaknil? Kaj pa, če ga zagledam golega, kako ga opljuskavajo valovi, ki so bili od blizu sept prosojni, celo zelenkasti in predvsem srebrno lesketavi od mesečine? Če ga bom videl v valovih, se mu bom pridružil in mu delal družbo - v valovih! Napenjal sem oči, a ga v vodi ga nisem mogel zaznati.

Mirno sem hodil po mokrem pesku, ki se je ugodno podajal pod golimi stopali. Rakovice, na pogled belo sive, so v skupinah tekarile sem in tja ter bežale pred menoj. Oziral sem se: Alija še vedno ni bilo ne v vodi in ne peščinah - konec koncev bi moral opaziti njegovo obleko ne robu plaže. Pač pa sem videl, kako moje stopinje radirajo valovi, ki sežejo dlje od drugih. Kajpada: minljiv sem in vse moje početje je zapisno niču in pozabi. Zato je tembolj pomemben trenutek, v katerem sem!

In sem še hodil in s pogledom iskal. Enolični pesek in penasta voda, ki me je občasno zalila do gležnjev in višje proti kolenom, sta me pomirila. Mesečina je bila tako svetla, da sem se počutil kot podnevi - le ne nekem drugem planetu, kjer je resničnost neodvisna od Zemljine. Loteval se me je že občutek, da fanta ne bom našel nikjer. Poznam to in vem, da je treba tedaj vztrajati. Čez minuto, dve, sem se ozrl v levo in ga videl sedeti med dvema hrbtastima sipinama. Zdrznil sem se. Obstal. Pomahal. Dvignil je roko. Toda, čakaj… To ni Ali, to je Abdul! Ah, no!

Kakor mi je trenutek prej srce podivjalo, me je spoznanje streznilo kot hladna voda. Sanjarim o Aliju, najdem Abdula. Mislim… No… Kaj bi… Tudi Abdul je moški. In jaz brez seksa že dva tedna. Samo o njem sem vedel nič razen tega, kako mu je ime. Nisem mogel začeti osvajati, kot bi morda Alija. Ne, nisem mogel iti k njemu in česarkoli začeti. Obrnil sem se spet v smer hoje in nadaljeval v prvotni smeri.

Jebenti! Ampak kaj dela tu ? Kaj le lahko pričakuje, da se bo tu zgodilo? Še kadi ne, gotovo se ni prišel sem zapuhat. Čaka, da se po sivem morju črn zamorc pripelje? Daj no, nobenega čolniča ni na morju, nobene lučke na obzorju. Ljubi bog, zakaj je tukaj? Zakaj? Ni tako postaven kot Ali, a ni za v smeti… Začelo me je gristi na novo. Očitno je nakopičena sperma začel prevzemati oblast nad mojim ravnanjem. Kaj naj? Nič, bil sem kakšnih dvesto metrov od njega, ko sem zavil od morja proti peščinam. Ozrl sem se proti Abdulu. Po mojem me je moral videti.

Izbral sem podobno uleknino med dvema sipinama kot on. Pesek okoli so preraščali tankovejni grmički. Dokler ne prideš čisto blizu, so s plaže takšni kotički neopazni. Sedel sem in gledal na ocean. V meni je kljuvalo. Če bo prišel, bo prišel z razlogom. Bo prišel? Ne bo prišel? Prijel sem se za tiča. Mehko. Bil sem živčen. Za vsak slučaj se si skozi blago nekajkrat potegnil gor in dol po mesu, da se je vanj začelo vračati življenje. Gledal sem morje, ki je nezainteresirano počasi gnalo dolge valove k bregu. Nisem smel izgubiti živcev. Pustiti mu moram čas, da se odloči. Vendar čas ni šel nikamor, stal je trd in brezčutno negiben kot beton. Nisem več zdržal. Moral sem na noge. Stopil sem iz skrivališča. In videl Abdula, kako se mi bliža. Sveta Neža in vsi svetniki! Zaigral sem otresanje peska z obleke. In sedel nazaj na svoje mesto. Če bi sédel v živi pesek in izginil s površja za vedno, ne bi imel tisti hip nič proti. Neskončne sekunde.

Abdul. Migne z glavo.
“Hej!”
“Hej,”
mu odgovorim. Oči v oči. Bela zrkla, skrivnostne črne šarenice. Nasmehnem se mu. bolj na silo, ker njegov izraz na obrazu je negiben.
“Greš plavat?”
me je vprašal v približku angleščine.
“A greš ti?”
sem takoj vrnil vprašanje? Zamisel, da bi se drug pred drugim slačila, mi je zacvrla v malih možganih.
“Ne. Jaz ne grem nikoli plavat.”
Gledala sva se. So hipi, v katerih se komunikacija brez besed zgosti kot kondenzat. Ta fant sem ni prišel vodit praznih pogovorov!
Pokazal sem mu z roko na pesek ob sebi in ga povabil:
“Boš sedel?”

In se je usedel. Čisto blizu mene. Niti za ped stran od mene. Gledal me je. V vsakem očesu mu je odseval en lunin krožniček. Spet sem se nasmehnil in narejeni nasmeh takoj sprostil. On se ni delal prijaznega. Ni bilo potrebe po tem. Nisva si prišla izmenjevat vljudnosti. Med nama se je začela nabirati seksualna energije. Bila je tako nezgrešljivega kot zadah po česnu. In kar kotila in gostila se je. Z njegovih oči sem pogled pustil na njegovo telo in šel do prstov golih nog, ter nazaj do oči. Jasno kot beli dan je bilo, da se bo moral zgoditi prvi dotik. Samo jaz si ga le nisem upal narediti. Kaj, če je provokator?

Pa je on spustil gleženj in z roko potoval proti prsim. Ko je bil nad mednožjem, me je povsem nepatetično vprašal:
“Want take?”
Res je bila angleščina slabo razumljiva, toda sporočilo ni bilo táko. Za vsak slučaj sem ga pogledal naivno kot devetošolka in zinil:
“A?”
In je ponovil isto pot roke in obe besedi, le da je tokrat s prsti podrsal po blagu na mestu, pod katerim je moral počival njegov tič.
“Se razume!”
sem mu ogovoril.

Fant ni trošil časa v prazno. Privihal je moško krilo in ga preganil čez trebuh ter potegnil dol gate. Kar zvrtelo se mi je v glavi. Tam je ležal njegov mehki tič, debel in dolg kot polovica hrenovke. Povsem nepripravljenega me je doletela njegova obrezana glavica. Skupaj z nekaj kože pod glaviče je bila povsem svetla, v neverjetnem kontrastu črno rjavo kožo tiča in nog.

Sklonil sem se čezenj, se s komolcem uprl v pesek in ga z drugo roko pogladil po kolenu in nato zgrabil za mišico nad gatami. On se je naslonil na komolca za seboj. Ni moglo biti drugače, kot da sem njegov tič pobasal v usta. Zelo hitro se je začel odzivati in rasti. Kmalu je prerastel razpoložljivi prostor. Izpustil sem ga in se lotil jajc. Najprej se si jih ogledal. Bila so tesno pritegnjena k telesu, na črnem modniku so bila kratke dlačice, ki si jih je očitno pred dvema tednoma obril hkrati z vsem osramjem. Niso bila posebej velika. Ko sem jih obdeloval z jezikom, je fant glasno stokal in trzal - dokler sem imel v ustih tiča, je bil negiben. Ko sem jih vpotegnil v usta, se je kar prelomil v pasu. Prav, pa ne bom… Medtem se mu je tič spodobno napel. Še nekajkrat sem polizal glavico in si jo natančno ogledal. Ja, ta barva je bila čista rozasta barva rožnatih cvetličarskih nageljnov! Česa takšnega nisem še nikoli videl na človeškem telesu.

Lotil sem se še ene ustne runde in premišljeval, kako se bova drug na drugega vrgla kasneje. To mi je dalo dodatnega zagona. Abdul se kar ni odzival, nepremično je slonel in glavo nagnil nazaj med ramena. Globoko, a mirno je dihal, hudega mu ni bilo. V nekem trenutku mi je položil roko na teme. Par sekund kasneje sem v ustih začutil kapljico. Predejakulat? Drek, seveda bi bilo polj pametno kurac obleči v kondom. Ampak od kod ta čudna moknata tekstura. In okus po - po čem, vraga? Po karadamomu!
Snel sem se z njegovega tiča, da bi ugotovil, za kaj gre. Videl nisem nič. Samo to, a je tič začel lesti skupaj, da je Abudl dvignil glavo, mi pomežiknil in začel vleči gate na rit. Šit, Mirko, popušil si! Vseeno sem poskušal rešiti čast, z eno potezo izvlekel na prosto svoj kurac in mu mignil, naj se ga loti. Nezainteresirano je zmajal z glavo. Kurac, to ne more tako biti! Pa kaj naj, prisiliti ga nisem mogel. Popušil sem stoodstotno! Ko je bil že na nogah, me je pogledal in rekel:
“Understand nobody!”
Tokrat ga res nisem zastopil.
“Tomorrow understand nobody! O.K.?”
Takrat mi je potegnilo, kaj hoče. Da naj ne povem nikomur.
“O.K.”

Olajšanje. O svoji sramoti seveda ne bom nikomur razlagal. Kako me je nategnil! Kot pravi Hinko mi se spustil spermo v usta in spizdil - res ni, da bi se s tem hvalil. Izginil je. Jaz sem obsedel in gledal v morje. Mirko, ti je zdaj jasno, kaj pomeni popušiti na celi črti? Prvič - popuši si dobesedno. Drugič - popušil si osebno: uporabil te je in te pustil vnemar. Tretjič - dobil si ostanke. Takle fanté pač nima samo ene kaplje sperme. Pred dobre pol ure se je olajšal z Alijem, jaz sem ga izčistil do kraja. Še dobro, polnih ust njegovega semena še zdaleč ne bi hotel imeti.

Pljunil sem. Neumni kardamom in nageljnovo rozastega glaviča! Začutil sem potrebo, da si umijem usta. Slekel sem obleko in zagazil v ocean. Spral sem si usta. Brez pametnega razloga - če sem od tipa kaj staknil, sem že itak kasiral - bog ne daj, da sem. Šlo je bolj za občutek, za simbolno spiranje. Ni mi prineslo olajšanja. Šel se globlje v vodo, valovi so bil hladni, zaplaval sem. Takoj sem se premrazil, moral se vem. Nisem sem imel v kaj pametnega obrisati. Pravzaprav sem se samo v spodnjice. Ko sem jih pobiral iz tal, se je iz njih izvil kondom. Pustil sem ga ležati na pesku, nategancij se v teh krajih gotovo ne bom več šel!

Ko sem se vračal proti štorom, me je treslo od mraza. Mesečeva svetloba kar nenadoma postala sterilna. Pesek oster in me je rezal v podplate. Prišle so minute obračuna. Mi je bilo tega treba? Mi je bilo treba nasesti gonu in se zaplesti s tipom, do katerega nisem čutil nič? Mi je bilo treba, če sem že bil v ognju do Alija, brez besed preklopiti na drugega. Na šoferja, ki mi ni bil čez dan v ničemer zanimiv? Mirko, ta polseks je bil navadna plaža! Trivialen, ničev, pogrošen zaplet brez slehernega pomena, da o odsotnosti resničnega užitka raje sploh ne izgubljam besed. Si misliš, da lahko svoje sanjarije izživiš s komerkoli? In da bo seks rajsko popoln in lep, če se zgodi na rajsko lepi plaži? Plaža! Bodi no malo bolj selektiven pri moških, ki te zamikajo, da bi jim segel v hlače. Popušil si iz neumnosti. Popušil si brez strategije. Popušil si brez potrebe. Popušil na celi črti! Plaža na celi črti. Vesel bodi, če nisi česa požrl česa takšnega, za kar ti bo žal.

Našel sem sandale. Našel sem pot do šotora. Se tiho splazil v spalno vrečo in se še dolgo tresel, ker me je mrazilo. Mrazilo me je od hladnega nočnega oceana in od nezadovoljstva nad samim seboj.

Biksen

Rekorder po številu nastopov za valižansko ragbijsko reprezentanco in njen nekdanji kapetan je prejšnji mesec povedal, da je gej. Pred dnevi pa je za revijo Attitude v prvem intervju po sestopu iz omare razkril veliko željo: želi si najti resnega fanta. »Vznemirljiva se mi zdi misel na posedanje pred televizijo, crkljanje, možnost izkazovanja naklonjenosti nekomu,« je dejal 35-letni Valižan.

»Za dati imam veliko ljubezni … Ne bi me bilo sram hoditi po ulici, držajoč se z nekom za roko,« je bil samozavesten deveti najboljši napadalec po številu osvojenih točk v zgodovini ragbija. Attitude je ob njegovem razkritju v Daily Mailu poročal, da gre za prvega zvezdnika, ki na noben način ni bil prisiljen stopiti iz omare, ampak je to storil, ker je tako hotel sam. Hotel je pokazati, da so geji uspešni tudi v tako mačističnih športih, kot je ragbi, in inspirirati mlade, da imajo vsi svobodo biti to, kar so.

Ob koncu čustvenega intervjuja za Daily Mail je bila navedena telefonska številka, kamor lahko pokličejo mladostniki s težavami. “Če bo moje razkritje pomagalo komurkoli, če bo zaradi tega en fant več poklical na ChildLine, potem je bilo vredno,” je dejal Thomas, ki je homofobičnost družbe izkusil na lastni koži.

»Da sem gej, sem vedel pri 18. letih, toda če bi se outiral takrat, bi to pomenilo, da v ragbiju ne bi nikoli dosegel tega, kar sem,« se je spominjal Thomas. Od 18. leta je imel več spolnih odnosov z moškimi, ki so bili vsi le za eno noč, nihče od njih pa ni bil povezan z ragbijem. Thomasov največji strah je bil, da bi za spolno usmerjenosti vedeli njegovi soigralci: “Mislili bi, da jih osvajam in bi me zavrnili.” Ampak soigralci ga nikoli niso privlačili, kajti ragbi je imel tako rad, bil je njegovo zatočišče pred jazom in niti pomislil ni, da bi v tem polju prestopil črto.

Zaradi občutkov strahu in krivde, ki ga je preplavila po odnosih z moškimi, je imel Thomas resnejše zveze z dekleti in bil štiri leta poročen z najstniško simpatijo Jemmo. Leta 2006 se je njun zakon po treh spontanih splavih končal in psihični zlom je Thomasa privedel na rob samomora. Ko so ga nekega dne po tekmi za svojo reprezentanco v klubski slačilnici oblile solze, se je trener pogovoril z njim in uganil vzrok igralčevih težav, za kar mu je Thomas še danes hvaležen. Čez nekaj časa je trener Thomasu omenil, da bo o stvari govoril s tremi ali štirimi fanti iz ekipe, saj je bil prepričan, da se igralec s tem ne more soočati sam, pač pa potrebuje nekoga, ki mu bo v oporo. Za Thomasovo spolno usmerjenost je povedal Stephenu Jonesu in Martynu Williamsu. Thomas ju je po pogovoru s trenerjem z nestrpnostjo pričakoval v baru, pripravljen na najhujše, toda Williams ga je le potrepljal po rami in mu dejal: »Nič za to. Zakaj nisi povedal prej?«

LGBTIQ-portal Pink News je nedavno razkril, da so večkrat dobili namige o Thomasovi spolni usmerjenosti, ki je bila v ragbijskih krogih javna skrivnost že pred intervjujem za Daily Mail. Po Thomasovih besedah so outiranje do zdaj dobro sprejeli vsi, tudi Jemma, s katero sta še vedno v stikih. Seveda le kot prijatelja. Zdaj je čas za novega sopotnika skozi življenje, in ta bo moški.

Kakšen zainteresiran kandidat? Če oklevate, vas morda prepriča VIDEO iz slačilnice.
Bo Gareth našel fanta?

Viri: Pink News1, Pink News2, Daily Mail

Domen

Dobili smo se na Ptuju, zaradi tega, ker imava z Urbijem že skoraj prepovedano zahajanje v Mb. Torej, iz Ptuja smo pobegnili v Mb, nič presenetljivega. Šli smo na Pijačo. Nejc in Mitja sta pila neko brezalkoholno zadevo, jaz pa Urbi pa sva si privoščila, ker nisva vozila. Spila sva močne koktajle in jezik se nama popolnoma razvezal. Skoraj sem kaj preveč bleknil…

Za tem smo šli na plesišče, ki je bilo skoraj prazno, ampak mislim, da mi je bilo všeč, nato pa še na ogled nekega romantičnega filma, ki je bil čist beden in naslov sem pozabil. Čez čas mi je nekako ratalo, da sem padel v film. Naenkrat pa zagledam Mitjo, ki Nejcu v usta daje kokice. Takrat se je začelo zanimivo. Mitja se je prvič poljubil s fantom, vsi smo bili vzhičeni, kaj lahko naredi moč ene kokice.

Po filmu smo hoteli še na Ptuj v en diskač. Ko smo se peljali mimo naše bajte, pa smo nekako prišli na idejo, da bi lahko šli še malo k meni. Starši so itak že spali in da sem koga zvečer povabil v bajto je bila moja stalna praksa. Sam pšššt! V sobo imam izhod na teraso in moja soba je edina spalnica v pritličju. Prišli smo k meni. Jaz pa Urbi sva se zvaljala na računalnik in pred tv, Nejc in Mitja pa na mojo posteljo. Na radiu sem vključil soul glasbo ter vključil lučke na smrekici in tako je nastalo dokaj prijetno vzdušje. Naenkrat je prijetno vzdušje prekinila mama, ki je šla po stopnicah. Iz preventivnih razlogov so se kot natrenirani poskrili. Urbi pod računalniško mizo, Nejc pod posteljo in Mitja za omaro, jaz pa na posteljo in se pokril, kot da že trdno spim. Nekako sem vedel, da ne bo nihče pogledal v sobo. In tudi ni. Mama je šla v kurilnico na cigaret. Malo me je skrbelo za Urbija, če bi ga moja mama slučajno videla v moji sobi z dodatno družbo, bi to verjetno povedala njegovi mami. Zaradi tega se je Urbi raje odpravil domov. Takrat sem si oddahnil in spet se je vse odvijalo po starem. Nejc in Mitja na postelji, jaz za računalnikom. Za njiju me ni pretirano skrbelo, če ju zaloti, ker ju itak ne pozna. Čez čas se je tudi mama odpravila nazaj spat. Zaspan sem postal tudi jaz. Imam večjo posteljo in na eni strani sta se Nejc in Mitja mečkala na drugi strani pa naj bi spal jaz. V bistvu nisem mogel zaspati in potem …. Ob pol sedmih zjutraj sem ju opozoril na uro in počasi sta se odpravila tudi onadva.

Naslednji vikend smo se šli kopat in savnat. Nejc je Mitjo ”učil” plavat, tunkali smo se, skakali iz skakalnic itd.. V savna parku pa so bili večinoma starčki. Bilo je dokaj smešno, ker pač moraš biti gol. Vsi so nas gledali, kot da smo iz Marsa , ampak so bili zelo vljudni. Malo mi je bilo edino nerodno, ker nisem pričakoval, da bomo šli v savne in dan pred tem sem se med nogami skinil na nulo. Nejc in Mitja sta na skrivaj počela poredne stvari. Pred savno sva se gola srečala s profesorico slovenščine. Nisem vedel ali naj se jaz ugreznem v zemljo ali ona. Me zanima kako bo zadeva izpadla v šoli. Z goloto pa začuda nihče ni imel večjih težav. Niti jaz in Urbi ne, ki imava že tako ali tako nekak sterilen odnos. Mitja ima dokaj nadpovprečnega korenjaka in ga nekaj časa nisem spustil iz oči. Nejc je bil zaradi tega jezen name. Ima občutek, da se Mitja odloča med mano in njim, ampak meni se ne zdi, da je ravno tako. Po moje mu je Nejc bolj všeč. Zagotovil sem mu, da z Mitjo ne bom imel nič. Upam, da ga bo ta jeza minila….

Se še oglasim pred naslednjimi počitnicami.

Maykec