Izguba, erotična zgodba 3

Njegove ustnice so ob prvih dotikih neodzivne. Hitro se je omehčal in začel vračati poljube. Držal sem ga za nadlakti, on mene za rebra. Roke so mirovale, delovale so samo ustnice, jezik in oči. In dogajalo se je dovolj, več kot dovolj. Čar prvega srečanja! Vsak dotik ustnic je bil nabit s strastjo kot z elektriko – toliko, da ni prasketalo okoli naju. Vsak poteg z jezikom – lepljiv od slasti. Čudni prostor je deloval kot stoterni ojačevalec. Ko sem ob polnem stiku ust z usti od ugodja zaprl oči, da bi se lahko zbrano posvetil občutkom, me je obiskala posebna misel. Vsaka sekunda stika brade z brado, nosa z nosom, jezika z jezikom in sline s slino je tako močna, ker so zidovi prepojeni z neizživeto, na silo brzdano slo tisočerih mladih moških, ki so tu jetnikovali dolga leta za letom, desetletje za desetletjem. Midva se poljubljava za vse tiste, ki se niso mogli, niso smeli, niso upali!

Z rokami sem ga zgrabil za ritnici in ga potegnil k sebi. Hotel sem, da nedvoumno občuti mojo erekcijo. Imel sem kaj občutiti. Najina napeta kosa sta se skozi hlače prekrižala kot meča. Tudi on je šel z rokami za mojo rit, da je prevzel več nadzora nad tem, kako sta se orožji drgnili drugo bo drugo. Drgnila sva se po celi dolžini orodij. Sladostrastje se je po meni prelivalo gor in dol, od jezika do nabreklega mesa in nazaj. Jaz sem bil pravzaprav cel v erekciji. Napet od pričakovanja, preobčutljiv na vsak dotik, notranji ogenj se je v meni razplamteval ob vsakem novem dražljaju dražljaju, ki ga je Gorazdova roka zbudila na mojem telesu. Kako na naglo je to prišlo!

Želel sem naprej, želel sem ga več, želel sem ga golega in utripajočega! Po hrbtu sem mu šel pod srajco do vratu. Potna koža, čvrsto mišičje pod njo, gladka, voljna polt. Znoj je dotike napravljal čutnejše, deloval je kot prevodnik za strast. Potem sem mu izpulil srajco izza pasu spredaj. Z desnico zdrsal na pot v neznano. Hrstajoča pot po simetrali, od popka o grodnice. In poprek čez napete prsi, od seska do seska. Dlake nisem videl, a prekleto dobro čutil kot žgečkljivi, strogo pristriženi element Gorazdovaga telesa. On je začel odpenjati srajco meni. Jaz se z njegovimi gumbi nisem prav znašel. Zato sva oba prešla na svoje. Odpenjala enega za drugim in se gledala v oči. Ko je bil odpet vrhnji, nisem več zdržal. Spustil sem pogled na njegove prsi in oba krajca srajce potegnil narazen kot zastor z odra na začetku predstave.
»Gorazd, ti si…«

Nisem vedel, kaj naj rečem. Ker ima Gorazdi tisto vrsto telesa, ki mi je najbolj všeč, Ni sintetični, napumpani monstrum – je atlet v najlepšem pomenu besede. Vitek, skladen, ravno toliko mišičast, da ima sleherni kotiček njegovega torza lastno obliko. Spet me je navdal z občudovanjem, da kar nisem mogel drugače, kot da sem ga požiral s pogledom in dlanmi.

»Daj!« mi je rekel in mi odmaknil roke, da mi je lahko slekel srajco. Jaz sem med tem manevrom stopil za njega in mu z ramen potegnil njegovo, jo z levico potegnil skozi desno dlan in jo zgrabil. In se nato od zadaj prilepil na Gorazda. Dobesedno prilepil, skoraj vakuumsko. Z brado sem ga zgrabil čez mišico, ki teče od vratu k ramenu. Enako visoka sva, zato je bil ta stik tako naraven. Glavo je nagnil nazaj in lice položil na mojega. Z desnico, v kateri sem mečkal njegovo srajco sem ga na vso moč stisnil k sebi, z levico potoval po prosti polovici njegovih prsi. Sveži pot brez vonja je deloval kot gel pri ultrazvočnih pregledih, omogočal je gladko drsenje po koži. On je svojo desno položil čez mojo, dvignil levico in segel za mojo glavo. Izkoristil sem trenutek in zdrsel čez njegovo pazduho na notranjo stran nadlatki. Kakšna čarobnost! Sonda mojih prstov je brala različno debelino kože in potek mišic pod njo, in seveda dlačice na prsih, enako kratko trimane dlačice v pazduhi in gladko, napeto polt po uleknini med bisepsom in tricepsom; in od komolca nazaj… ter dol do popka in pasu.

Potema se mi je izvil in vprašal:
»Kam bova s tem’«
V mislih je imel srajci. Res! Kam odložiti karkoli v tem kraljestvu umazanije? Pogled se mi je ustavil na polomljenih stolih. Stopil sem do železja, odložil Gorazdovo srajco čez rame in postavil kose tako, da se je dalo čez kaj odložiti. Prej sem še pobrisal s papirnatim robcem prah, ki sej je držal železnih nog. Podal mi je mojo srajco, čeznjo sem odložil njegovo.

Kako lepo ga je bilo videti. Moški, ki je slečen do pasu, je že sam po sebi seksi. Lep moški – tem bolj. V vojašnične prostore sodi po vsej logiki! Ah, vse te igrice oblasti z moško nečimrnostjo. Glorifikacija telesne moči. Latentna seksualnost izgrajevanja teles, šolanja poslušnosti, telesnega in duševnega izčrpavanja. Ampak midva z Gorazdom sva stala na smetišču zgodovine. Kakor je zgodovina pometla z oblastjo, ki je te stavbe stavila in uporabljala, tako bova midva pometla s tem, kaj je moškim v vojašnici dovoljeno početi in česa ne.

Spet sva se postavila drug pred drugega. In se spojila z usti in rokami. Počepnil sem predenj. Potegnil sem mu zapete hlača navzdol, dokler je šlo. Od popka do roba pasu: kako je to pri Gorazdu lepo! Plosek trebuh je za moj okus neprimerno vzmerljivejši od napumpanih rok. Ter dlačice, pristrižene na tistih pet ali sedem milimetrov, ki še vedno kažejo smeri moškega neba tako kot železni opilki pričajo o magnetnem polju. Vrejo izza pasu, se gostijo in zbirajo proti popku, pod katerim se postavijo pokonci, kot bi ga hotele preskočiti… in nato na drugi strni spet pristanejo prilegle in vodijo navzgor. Natančno sem prelizal vse, ker se mi je kazalo. In skozi blago zagrizel v njegovo meso.

Malo kasneje sva oba stala gola drug pred drugim. Na sebi sva imela samo čevlje. Napeta sva bila kot nabito orožje. Da bi ne bila drug drugemu nevarna, sem ob sebe na tla položil najnujnejše: kondome, polzilo, papirnate robčke. Zamaknjena drug v drugega. Ter se drug na drugega spustila kot novinci na poligon. Še nekoliko nevajeno, a z namenom zmoči vse. Na ravnotežje sva morala paziti, ker se ni bilo mogoče nikamor nasloniti, kaj šele leči.

Bilo je očarljivo. Ker je Gorazd očarljiv. Čepel sem pod njim kot mehanik pod podvozjem. Se prepuščal njegovemu jeziku. Se prepustil njegovemu kurcu. Ga nabijal dolgo, dolgo, dolgo… ne da bi mi ob tem postalo za hip dolgčas. Ne da bi postal dražljaj za hip šibkejši. Počutil sem se kot v reaktorju, kjer je vse potencirano, jasnejše, močnejše, kjer se je spirala užitka počasi in vztrajno dvigala pod nebo – ki kot da nima mej. Pomislil sem na hadronski trkalnik, ki te čase polni časopisne strani. Mene prav malo briga, iz česa je materija! Mene zanima, kako lahko svojo, lastno materijo živim. Zanima me moja materija v stiku z drugo. Zanimajo me privlačne sile med biomaso – ne med nekimi utvarnimi bozoni. Preziram znanost, ki za politiko ustvarja nove hiperatomske bombe. Domet politike so – ruševine. Moj dosežek, da – sem v njih ostal živ.

Debeli curki sperme so leteli po tleh, pokritih s prahom in povsod navzočim zdrobljenim steklom. Moška sperma na betonskih tleh. Sperma, iz katere nič ne bo. Živo na jalovo. Kot se za vojašnico spodobi. Vojašnica brez moških – mrtva. Kot hiša brez otrok. Kaj sva z Gorazdom iskala tam? Samega sebe, verjetno. Čemu služi jalova strast? Čemu služi pomladni veter? Poletna vročina? Sebi, vendar!

Ko sva se oblačila, sem še enkrat počepnil predenj. Nisem se ga mogel nagledati in naužiti. Še enkrat je končal. Še enkrat sem končal. Pustila sva svoje sledi, naj jih briše čas. Pustila za seboj hišo zablodelih energij, ki se tržejo od materialnega in jih ne morejo zapustiti. Kot prekleta duša, ki po smrti telesa ne more zapustit tega sveta.

Gorazd ni jalov. Gorazd ima otroke, za katere skrbi. Je moški s certifikatom. Tistega dne sem izgubil prijatelja. In dobil ljubimca. Zame je narejen. Kasneje mi je povedal, da z menoj počne stvari, ki jih z moškim še ni. Škoda, da je tako daleč. In da ga tako malokrat vidim.

Biksen

  • Share/Bookmark
 

11 odgovorov na “Izguba, erotična zgodba 3”

  1. mark  pravi:

    Pisanje, ki se ne bere, ampak požira… mogoče tudi zato, ker mi je sama zgodba kot dejavu…

  2. garry  pravi:

    Ej tale prispevek pa bom poimenoval smrt med seksom!

  3. biksen  pravi:

    mark, a si špegal skoz okno ali kaj ;)
    garry, si v depri?

  4. Krisss  pravi:

    Zelo dobra metaforika. Prožen tekst… Branje, ki nikakor ni dolgočasno. Med branjem sem dobil preblisk… Je pisec morebiti v kakršni koli zvezi z zdravstvom, oz. medicino?
    Odlično, čestitke!

  5. fun club  pravi:

    lepo, biksen! kot vedno.

    štejejo besede in dejanja, pač odvisno od okoliščin:)

  6. biksen  pravi:

    hvala, krisss, hvala. pisec ni povezan z zdravstvom, razen da neguje redne odnose z zobozdravnico ;)

    fun, besede so enostavnejše od dejanj.

  7. mark  pravi:

    Ne, biksen, nič skozi okno … bil v podobnem ambientu s podobnimi občutki. Mislim, da me razumeš … :)

  8. Grablje  pravi:

    Zanimivo, tokrat se nisi dosti mudil pri samem aktu, si preci končal – zakaj tako?

  9. biksen  pravi:

    o, ljube grablje! zakaj? zdi sem mi, da je pri opisu mehanike hitro dolgčas. se nočem preveč ponavljat. bom mislil nate in kakšno bolj tako spisal ;)

  10. Grablje  pravi:

    Zaslužiš si lupčka. :)

    Seks izpod tvojih prstov nikoli ni zgolj mehanika, je prijetno mazljivo dejanje, ki počasi segreva ozračje.

  11. biksen  pravi:

    rdeč… ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !