Prezrtost

V tem prispevku boste izvedeli, zakaj – konkretno – je Slovenija glede na pravno urejenost pravic spolnih manjšin končala z manjšim številom točk kot Avstrija, Madžarska in celo Hrvaška. (O tem sem na Glavci pisal že v petek.)

K manjšemu številu točk Slovenije je zelo pripomogla ocena položaja transspolnih oseb. Na področju dostopa do blaga in storitev ter zaposlovanja slovenska zakonodaja prepoveduje le diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. V vseh treh omenjenih sosedah je prepovedana tudi diskriminacija na podlagi spolne identitete, poleg tega pa imajo vse te države v nasprotju s Slovenijo tudi zakon, ki ureja spremembo spola. V Sloveniji je na tem področju precej nejasnosti, čeprav je spol pri nas možno spremeniti. Zaradi pravne neurejenosti tega področja je Slovenija dobila celo minus točko.

Bliža se parada, ko bomo praznovali to, da smo LGBTIAQ-ji skupnost, in dobro se je zavedati, da vsi člani skupnosti nismo enako diskriminirani. To lahko sklepamo že na podlagi tega, da je organizacija ILGA-Europe pri določanju točk letos prvič upoštevala zakonodajo, ki ureja življenje transspolnih oseb, čeprav je tovrstno lestvico pripravila že deseto leto zapored. Javnosti jo vsakič predstavi 17. maja, ko obeležujemo mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji, čeprav se je transfobijo pri omembi dneva v medijih včasih izpustilo. Prezrtost transspolnih oseb se torej izraža že na jezikovni ravni. (Problematizirali bi seveda lahko tudi to, da v imenu 17. maja ni bifobije.)

Prezrtost med drugim vodi v nerazumevanje do transspolnih oseb, ki ga je nedavno pokazal tudi pevec Vili Resnik. V izjavi za oddajo Tednik (predvajano 8. maja) je dejal: »… nikoli nisem poznal te Dane International, ampak se spomnim, ko je ona … ko je ono prišlo tja, to je bil rompompom.« Dana International bi se verjetno počutila ponižano, če bi slišala Resnikovo izjavo. Ponižanega se je lahko počutil še kdo drug, ki s svojo spolno usmerjenostjo prav tako ni izpolnil pričakovanj družbe.

V oči bode tudi to, da izjava ni bila izrečena med predvajanjem v živo, ampak jo je novinar uporabil v prispevku, ki ga je pripravljal. Malo verjetno, da bi zanj imela objavno vrednost izjava, na podlagi katere bi bili gledalci zmedeni, ali ni srednjega spola morda, na primer, Maja Keuc. Toda lapsus se je seveda pripetil ob osebi iz skupine, ki je pogosto prezrta. To pa izvira iz tega, da je čut za prepoznavanje prizadetosti pripadnikov prezrte skupine pogosto manj izostren.

Društvo Dih je zaradi objave Resnikove izjave pisno opozorilo uredništvo TV-Slovenija na neprimeren način poročanja. Urednik oddaje se je odzval, da je bila vključitev Resnikove izjave res neprimerna in izrazil obžalovanje za to. Upajmo, da se na javni televiziji na svojih napakah učijo in da se jim kaj takega ne bo več pripetilo. Društvo Dih pa bo medije še naprej opozarjalo na neprimernosti pri poročanju.

Domen

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !