Ne imeti slabe vesti

Parado ponosa so lani nekateri mediji povezovali z zapravljanjem davkoplačevalskega denarja, češ da dražava podpira istospolne (sic!). Ker pa se poleg parade bliža tudi referendum o pokojninski reformi, poglejmo na primeru pokojninskega sistema, kdo v resnici koga finančno podpira. (Ta prispevek ne poziva ne k reformi ne proti njej, ker niti sprejetje niti zavrnitev reforme ne bo v ničemer spremenilo tega, o čemer teče beseda.)

Predpostavimo različnospolen zakonski par. On pri 65. letih umre, ona, ki je nekaj let mlajša, pa po njem dobiva vdovsko pokojnino. Vdova ima v preostanku življenja možnost v dobršni meri porabiti tisto, kar je vlagal njen mož (seveda gledano količinsko, kajti dejansko se vloženi denar zaradi medgeneracijske solidarnosti porablja sproti).

Zdaj pa predpostavimo istospolni par, ki po zdajšnjem Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti ne more imeti socialnih pravic. Oba partnerja sta, denimo, prav tako 40 let vlagala v pokojninsko blagajno, nato pa eden od njiju kmalu po upokojitvi umre. Njegov preživeli partner od tega nima nič, saj bo iz pokojninske blagajne lahko črpal le svoje vložke v blagajno. Seveda pa to ne pomeni, da so šli vložki preminulega partnerja v nič. Ne, količinsko gledano, se bodo porazdelili med vse tiste, ki dobivajo iz pokojninskega sistema več, kot so vanj vložili.

To je večina, ki se je upokojila starostno ali invalidsko. Denar tega pokojnega partnerja se bo, denimo, porazdelil tudi med otroke, ki bodo po starših še precej let dobivali del pokojnine, čeprav je preminuli starš v svojem kratkem življenju le nekaj let vlagal v pokojninski sistem.

Ugotovimo, da država v večji ali manjši meri potrebuje istospolne pare, prav tako pa tudi njihovo izključevanje, ki ga zakamuflira z besedo solidarnost. Ta sestavek sem napisal, ker je včasih dobro obnoviti nekatere stvari. Recimo to, da, kadar govorimo o izključevanju, prepogosto mislimo le na negativen odnos v medosebnih interakcijah, ne pa tudi na druge vidike, kot je materialna neenakost. Podobno kot takrat, kadar o zakonski zvezi govorimo kot o nekem abstraktnem, romantičnem pojmu, pozabimo, da gre istočasno za institucijo, ki je tudi finančne narave, sploh če jo povežemo s pokojninskim sistemom.

Nekateri poslanci bi morali v razpravah o družinskem zakoniku pokazati več spoštovanja do istospolnih parov že zato, ker le-ti podpirajo njihov način življenja, kar vključuje tudi prihodke iz javnih zavarovanj. Samo naj se na junijski, zadnji obravnavi družinskega zakonika spet kdo spotakne ob financiranje parade …

Domen

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Ne imeti slabe vesti”

  1. Gaber  pravi:

    Domen, ti si intelektualec! ;) Jao, taki tipčki padejo name. ;) Lepo si poudaril spoštovanje. Jp. To je to. spoštovanje!

  2. Domen  pravi:

    Prav v trenutku, ko si ti oddal komentar, sem jaz delal v skladišču od fabrike. Tako da ne vem, če sodim med tiste tipčke, ki jih omenjaš.

  3. Čimo  pravi:

    Bravo Domen….stvar, ki je dokaj očitna, pa vseeno nisem razmišljal v tej smeri.

  4. Gaber  pravi:

    Delavci na šiht imajo odmor za malico. Takrat jih jaz dam dol. :P Ali imaš ti sedaj šiht? ;) Ali si že diplomiral?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !