Na obali Črnega morja: Odesa

Čeprav sva bila oba z Gallusom nad Kijevom navdušena, sva si v Ukrajini želela ogledati še kaj več. Za izlet v Černobil žal ni bilo priložnosti, sva se pa zato odpravila na obalo Črnega morja, v Odeso.

Odesa leži kakšnih 450 km avtomobilske vožnje jugovzhodno od Kijeva. Tiste, ki pa tako kot sva midva, prispejo z nočnim vlakom, pričaka v Odesi svetla in lepo urejena železniška postaja, prehod v Mesto herojev. Od kod izvira tako poimenovanje nama ni uspelo ugotoviti, turistično pa je Odesa najbolj znana po svojih Primorskih stopnicah. Teh prvotno 280 stopnic, ki vodijo s hriba na katerem stoji mesto, do pristanišča, je ruski režiser Sergei Eisenstein v kultnem filmu Bojna ladja Potemkin, uporabil kot prizorišče velikega pokola, zato so stopnice danes bolj znane pod imenom Potemkinske stopnice. Stopnišče je zanimivo tudi z arhitekturnega vidika – na vrhu je namreč ožje kot ob vznožju, zato deluje daljše, ko ga gledaš navzgor, in krajše, ko ga gledaš navzdol. Poleg tega z vrha stopnice pravzaprav sploh niso vidne, saj je njihova velikost preračunana natanko tako, da so vidne samo ploščadi med njimi.

Med druge arhitekturne posebnosti Odese spadata še opera, ki je precej lepša od kijevske, ter ulica Gogolja, za katero se govori, da so na njej arhitekti kar tekmovali, kdo bo ustvaril bolj noro hišo. Čeprav se nič v Odesi ne more primerjati z Gaudijevimi norimi navdihi, pa nekaj stavb res odstopa od povprečja. Predvsem tiste, ki jih podpirajo kipi bogov.

Ogledala sva si še arheološki muzej, saj je na področju Odese nekoč bila grška kolonija in tatarska naselbina, samo mesto pa je komaj starejše od 200 let. Ustanovila ga je cesarica Katarina Velika, urbanistični načrt pa je precej podoben manhattanskemu – ulice so lepo pravokotno urejene in vsaj v strogem centru se znajdeš z lahkoto.

Morda sva nekoliko zgrešila letni čas za obisk primorskega mesta, saj bi se kak mesec kasneje verjetno že lahko okopala v Črnem morju. V začetku maja je pogumnih duš, ki se v kopalkah podajo v vodo bistveno manj, a nekaj se jih vendarle najde. Nekaj dni po najinem odhodu so verjetno tudi ponovno otvorili diskoteki Ibiza in Itaka. Njuna posebnost: vsako jutro ju sveže prepleskajo z belim apnom, da sta na naslednjo noč pripravljeni bleščeče beli.

Če vas Gallusov opis Kijeva še ni prepričal, upam da vas je zdaj moj opis Odese – Ukrajino se splača pogledati od blizu.

Moonboy

  • Share/Bookmark
 

4 odgovorov na “Na obali Črnega morja: Odesa”

  1. Domen  pravi:

    Lepo. Moram reči, da se Ukrajina z vajinih fotografij zdi bolj “evropska”, kot bi pričakoval.

  2. Gaber  pravi:

    Kje so ljudje? Kje so geji? :P Kje so vajine fotke s plaže? ;)

  3. Gallus  pravi:

    Gaber, saj ljudje so na slikah. Mogoče je med njimi tudi kak gej ;) Menda sta v Odesi en ali dva gej bara. Kje so pa tvoje fotke iz Pariza? ;)

  4. moonboy  pravi:

    @Domen: Tudi nama se je Ukrajina zdela veliko bolj “evropska”, kot sva pričakovala.
    @Gaber: Ljudi je malo, prostora veliko. Meni je to všeč :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !